Kako bo država financirala stanovanja? V obtoku tudi ideja o prispevku podjetij

Pospešena gradnja javnih neprofitnih stanovanj je ena osrednjih zavez v programu stranke Levica, ki ji je po oblikovanju sedanje vlade pripadlo vodenje ministrstva za solidarno prihodnost.

Stanovanjska politika je izpostavljena tudi v koalicijski pogodbi, kjer je med prioritetami in cilji navedena zagotovitev kar 20 tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2030.

Ko so po koalicijskem vrhu pred dobrim letom dni prvaki vladnih strank stopili pred novinarje, je takratni koordinator Levice Luka Mesec kot cilj koalicije izpostavil, da do leta 2026 ustvarijo sistem, ki bo zagotovil po dva tisoč stanovanj letno. A ga je premier Robert Golob popravil in navedel za polovico višjo številko: tri tisoč stanovanj letno.

Kritike, da je tudi sedanja vlada na stanovanjskem področju naredila bore malo, pa so vse glasnejše. Vladajoči odgovarjajo, da je trenutno stanje posledica 30-letne odsotnosti državne politike na tem področju. Ob tem izpostavljajo, da se je šele sedanja vlada začela resneje ukvarjati s stanovanjsko problematiko in namenjati večja sredstva za stanovanjsko gradnjo.

Premalo novogradenj

V izhodiščih za novi zakon o zagotavljanju dostopnih stanovanj, ki so jih spisali na ministrstvu za solidarno prihodnost, so kot glavni razlog za zaostrovanje razmer na stanovanjskem trgu izpostavili zaostajanje ponudbe za potrebami, nizko (in nestabilno) število novogradenj ter okrepljeno naložbeno povpraševanje.

Število dokončanih stanovanj je, kot piše v izhodiščih, “znatno nižje od povprečja v Evropski uniji in to kljub dejstvu, da ima Slovenija manj stanovanj na 1.000 prebivalcev od evropskega povprečja”. Med leti 2015 in 2022 je bilo v povprečju zgrajenih po okoli 3.300 stanovanj letno, v glavnini pa so gradile fizične osebe.

Težava pa ni le v tem, koliko se gradi, ampak tudi, kaj se gradi, ugotavlja ministrstvo, ki ga vodi Simon Maljevac. Omeni povečano naložbeno povpraševanje, zaradi česar se krči delež stanovanjskih enot za stanovanjsko rabo.

S 300 na dva tisoč stanovanj letno

Javni stanovanjski skladi in občine so v zadnjih 10 letih zagotovili po okoli 300 stanovanj letno; konec leta 2021 so razpolagali z okoli 33 tisoč dostopnih najemnih stanovanj.

Sedanja vlada si je postavila cilj, da do leta 2026 zažene gradnjo pet tisoč javnih najemnih stanovanj in vzpostavi sistemski namenski vir, s katerim bi po tem letu financirala gradnjo vsaj dva tisoč stanovanj letno.

Za gradnjo stanovanj do konca mandata bi v letih od 2023 do 2025 iz državnega proračuna namenili po 25,5 milijona evrov, še skupno 60 milijonov evrov pa iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost.

Skupno bi bilo tako v omenjenem obdobju za projekte v teku na voljo 135 milijonov evrov.

Vendar pa 25,5 milijona evrov, s katerimi je vlada lani dokapitalizirala stanovanjski sklad, ni šlo v novogradnje, temveč v zniževanje najemnin pri obstoječih projektih, je za tednik Mladina v začetku aprila povedal direktor republiškega stanovanjskega sklada Črtomir Remec.

V povprečju so ponudniki dostopnih stanovanj v zadnjih 10 letih zagotovili okoli 300 stanovanj letno,
kar močno zaostaja za potrebami in tudi načrti.

Ministrstvo za solidarno prihodnost

Boštjančičevi zadržki

Predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost vztrajno izpostavljajo "vladno zavezo", da bo letos in prihodnje leto v primeru, če bo pripravljenih projektov več kot za 25,5 milijona evrov, iz proračuna namenjenega več denarja.

"Vlada se je zavezala, da bo vse projekte, ki so pripravljeni in ki bodo pripravljeni, tudi financirala," je v začetku aprila v Odmevih na TV Slovenija dejal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner.

A naj bi minister za finance Klemen Boštjančič po besedah naših virov do tega dodatnega financiranja pred dnevi že izrazil določene zadržke. V začetku januarja je sicer v oddaji Tarča na TV Slovenija dejal: "Seveda bi si ministrstvo za solidarno prihodnost in stanovanjski sklad želela še več sredstev, vendar je dogovor, da jim zagotovimo toliko sredstev, kot so posamezni projekti, ko so gradbena dovoljenja pridobljena in so projekti dovolj daleč. Ne da jim zagotavljamo sredstva za neko rezervo za čez nekaj let, ko bodo morda dobili gradbena dovoljenja."

Nov davek

V načrtovanem zakonu o zagotavljanju dostopnih stanovanj pa naj bi določili “namenski” vir, iz katerega bi financirali gradnjo javnih najemnih stanovanj od leta 2026 dalje. Da bi zagotovili dva tisoč stanovanj letno, bi bilo po navedbah Ploštajnerja potrebnih med 100 in 150 milijonov evrov letno.

Kateri bi bili viri financiranja, pa v izhodiščih zakona niso navedli. Piše le, da bi se denar stekal v poseben proračunski sklad za stanovanjsko gradnjo, z njim pa bo upravljalo ministrstvo, pristojno za stanovanja.

Zagotovo pa je eden od virov, na katerega računajo v Levici, nepremičninski davek. Da je treba uvesti davek na premoženje, namreč v najmanjši koalicijski stranki vseskozi poudarjajo. "Vztrajal bom, da najdemo vir za financiranje stanovanjske gradnje. Moja preferenca pa je, da bi bilo to povezano z nepremičninskim davkom," je v intervjuju za N1 sredi marca dejal minister za delo Luka Mesec.

Ob tem pa ne gre prezreti, da je nepremičninski davek napovedalo že več vlad, a vedno neuspešno. S takšno napovedjo je pred dobrim letom dni prišlo tudi sedanje finančno ministrstvo, nato pa se je potegnilo nazaj. Boštjančič je sicer januarja v Tarči dejal, da ideje o ustreznejši obdavčitvi premoženja niso dali v predal in da o tem intenzivno razpravljajo.

"Verjamem, da bo v naslednjih tednih in mesecih tu precejšen napredek," je povedal. Ob tem je izpostavil, da se davčno politiko pogosto uporablja kot čarobno paličico, ki bo vse rešila, "a ni tako, tudi pri nepremičninah ne". Izhodišča davčne reforme naj bi bila pripravljena v maju.

Pobud in idej, kako zagotoviti sistemski vir financiranja za krepitev javne stanovanjske gradnje, je po besedah naših virov kar nekaj, od bolj odločnih do bolj zadržanih. Tako so predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost v ožjem krogu predstavili idejo, da bi bil eden od sistemskih virov prispevek gospodarstva.

Po tej zamisli, ki naj še ne bi bila pokopana, bi podjetja, katerih letni prihodki presegajo milijon evrov, za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj letno namenila po 10 tisoč evrov. Takih podjetij naj bi bilo po dostopnih evidencah okoli 11 tisoč.

Na vprašanje, ali res računajo na prispevek gospodarstva, so nam na ministrstvu za solidarno prihodnost odgovorili, da zadeve za zdaj ne komentirajo. So pa, kot je mogoče slišati, s to idejo precej vznemirili ministrstvo za finance. V krogih blizu ministra Boštjančiča poudarjajo, da je finančni minister proti dodatni obremenitvi gospodarstva.

Občinska dajatev na prazna stanovanja

Izhodišča za pripravo zakona o zagotavljanju dostopnih stanovanj pa omenjajo možnost vpeljave posebne dajatve za prazna stanovanja na območjih, kjer primanjkuje stanovanj. To naj bi izpeljali po zgledu takse na nezazidana stavbna zemljišča.

Odločitev za takso na prazna stanovanja bi bila v pristojnosti občin. Uvedena bi bila z odlokom, in sicer za stanovanja, ki so primerna za bivanje in niso zasedena s strani lastnika ali najemnika.

Občine bi lahko same opredelila območje, v katerem se plačuje taksa. Šlo bi za namenski občinski vir za zagotavljanje neprofitnih ali dostopnih najemnih stanovanj, je navedeno v izhodiščih.

Subvencije, posojila, zemljišča ..

Denar iz sistemskega vira bi se stekal v proračunski sklad, po izhodiščih pa se bo lahko porabljal za subvencioniranje gradnje neprofitnih stanovanj, zagotavljanje ugodnih posojil zanje, subvencioniranje prenove in adaptacije javnega stanovanjskega fonda, financiranje ukrepov zemljiške politike ter drugih razvojnih in raziskovalnih nalog na stanovanjskem področju.

Med 100 in 150 milijonov evrov iz sistemskega vira pa za gradnjo dva tisoč stanovanj letno nikakor ne bo dovolj. Povprečna cena, po kateri sklad zgradi stanovanje, je okoli 135 tisoč evrov. Dva tisoč stanovanj letno bi čez palec stalo 270 milijonov evrov, morebitni dvig na tri tisoč stanovanj letno pa bi to vsoto zvišal na približno 405 milijonov evrov.

Kot je pred časom dejal Ploštajner, bi dodatni denar morda lahko zagotovili prek SID banke, občin, tudi z zemljišči, ter iz podnebnega sklada.