Komisija DZ je zaslišala tri priče, ki opozorile na okoljska tveganja, ki jih prinaša gradnja kanala C0. Zaskrbljeni so, da bo gradnja negativno vplivala na okolje in v najslabšem primeru lahko pride tudi do vpliva na pitno vodo.
Komisija DZ, ki ugotavlja nezakonitosti pri gradnji kanala C0, je zaslišala nove priče. Po besedah Špele Bergant, podpisane pod sklep, da je za kineto potrebna presoja vplivov na okolje, v primeru izrednih dogodkov vplivov na pitno vodo ni mogoče izključiti. Na tveganja sta opozorila tudi mestna svetnica Tina Bregant in arhitekt Andrej Čufer.
Špela Bergant je bila med letoma 2017 in 2021 zaposlena v sektorju za presojo vplivov na okolje na Agenciji RS za okolje (Arso). Kot je spomnila, je Arso v letih 2015 in 2016 izdal sklepa glede kanala C0, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, leta 2019 pa jih je pristojni inšpektorat obvestil, da se na določenih odsekih kanala vgrajuje kineta, ki ni bila predmet predhodnih postopkov.
Agencija je ljubljansko občino pozvala k predložitvi podatkov, občina pa je nato februarja 2020 vložila zahtevo za izvedbo predhodnega postopka za vgradnjo armirano betonske kinete v dolžini dobrih 2.000 metrov.
Preverili so verjetnost pomembnih vplivov posega na okolje, kljub pojasnilom občine pa, kot je dejala, niso mogli izključiti pomembnih vplivov, ki bi jih poseg lahko imel. S tem so seznanili tudi občino, a ta na ugotovitev po njenih besedah ni odgovorila.
Kanal je na vodovarstvenem območju
Sam predhodni postopek se je leta 2020 zaključil s sklepom, da je za vgradnjo kinete treba izvesti presojo vplivov na okolje. Kot je pojasnila Bergant, je lokacija samega posega celotnega kanala na vodovarstvenem območju. “Skrb vzbujajoče je, da se je šele s poznejšimi študijami izkazalo, da je v napajalnem zaledju teh vodnjakov. Posledično lahko pride v primeru kakšnih poškodb, sploh potresov, do vpliva na to pitno vodo,” je izpostavila.
Na vprašanje predsednice komisije Anje Bah Žibert (SDS), zakaj pristojni že leta 2015 in 2016 niso zahtevali presoje vplivov na okolje za kanal C0, je Bergant odgovorila, da sama postopkov ni vodila, zato jih težko komentira. “Dejstvo pa je, da smo v postopku, ki sem ga vodila jaz, dobili dokumentacijo, ki je opozarjala na problematiko. Program zaščite podzemne vode je bil pripravljen šele leta 2018. Indici so bili jasni, da lahko pride do problema. Ne vem, če so leta 2015 in 2016 taki dokumenti obstajali, so pa obstajali v mojem postopku,” je pojasnila.
Ljubljanska mestna svetnica Tina Bregant, ki dlje časa opozarja na morebitne negativne posledice, ki bi jih imel kanal C0 na pitno vodo v prestolnici, je bila med pričanjem kritična do župana Zorana Jankovića, ki po njenih besedah na sejah mestnega sveta omejuje razpravo o kanalu C0. “Priča smo bili odvzemanju besede, kar je zelo sporno. Prav na takem primeru, kot je kanal C0, se lomijo interesi širše skupnosti in naših potomcev,” je dejala.
“Opozicija je ostala brez glasu”
Seje si je, kot je dejala, predstavljala drugače. “Zavedam se dobrih in šibkih lastnosti demokracije, vendar je to, da je opozicija ostala brez glasu znotraj mestnega sveta, v bistvu zloraba demokracije,” je dejala. “Mi lahko skličemo, karkoli želimo, pa bo mestna koalicija sejo obstruirala in te razprave ne bo,” je ponazorila.
Sama je, kot je dejala, na sejah zastavljala pisna in ustna vprašanja, na katera je konsistentno prejemala odgovore občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, vedno pa so vsebovali isti stavek. “Znova poudarjamo, da je namen občine pri izvedbi tega projekta zaščititi pitno vodo, okolje in še dodatno zvišati kakovost življenja prebivalcev,” je enega izmed njih prebrala Bregant.
“Ne moremo zanikati, da konsistentno poudarjajo ene in iste trditve, vendar pa, če je neka trditev problematična, ne pomeni, da s številom ponovitev ta trditev pridobi na resnici,” je bila kritična.
“Če bo ta projekt dejansko zaživel, ni vprašanje, če, ampak kaj se bo zgodilo, ko bo prišlo do neke težave,” je še dejala in izpostavila, da je še vedno čas, da se projekt ustavi.
Nevarnost potresa
Na nevarnosti projekta je opozoril tudi arhitekt Andrej Čufer, ki je med “verjetnimi scenariji ogrožanja vodonosnika” naštel degradacijo tesnil in izpuščanje na spojih kanala, s čimer bi odplake uhajale, postopno pa bi se slabšala kakovost podtalnice.
Opozoril je tudi na nevarnost potresa, ki bi po njegovi oceni povzročil lome na več mestih, v tem primeru pa bi kineta delovala kot škarje in bi odplake nenadzorovano uhajale v podtalnico na celotni dolžini kinete. Med tveganji je med drugim naštel tudi poplavljanje Save, ki bi lahko skupaj s cevmi odnesla del brežine.
Kanal C0 bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo ter je del 111 milijonov evrov vrednega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, za katerega je Slovenija prejela tudi evropska sredstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!