Menu Item
Odločevalci so danes na okrogli mizi razglabljali o duševnem zdravju in poudarili pomen medresorskega sodelovanja. Da je dostopnost zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja problematična, je priznala tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki je napovedala, da bo težko pričakovani predlog zakona o psihoterapiji v koalicijski razpravi še ta teden.
Strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen je pred okroglo mizo NIJZ o vlogi države pri skrbi za duševno zdravje dejal, da se duševno zdravje v zadnjih dvajsetih letih slabša, še posebno pa je zaskrbljujoče, da se to dogaja pri otrocih in mladostnikih. To je pripisal razmeram v družbi, med drugim izolaciji, digitalizaciji, stresu in vrstam odvisnosti. Poudaril je, da je treba za izboljšanje in ohranjanje duševnega zdravja storiti več.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ocenila, da je dostopnost do zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja problematična, je pa zagotovila, da na ministrstvu na tem področju izvajajo številne ukrepe. Dejala je, da bodo predlog zakona o psihoterapiji, po kar dvajsetih letih, lahko v javno razpravo posredovali v kratkem. “Vzeli smo si nekoliko več časa, da bo predlog dejansko poskušal nasloviti dostopno, kakovostno in varno psihoterapijo za uporabnika,” je dejala.
Poudarila je, da na ministrstvu krepijo nove centre za duševno zdravje po Sloveniji, kjer posamezniki za obravnavo ne potrebujejo nujno napotnice. Poleg tega razvijajo program psihološke prve pomoči na področju duševnega zdravja in si želijo usposabljanja delavcev na področju vzgoje in izobraževanja ter krepitve kompetenc vodstvenih kadrov za boljše prepoznavanje duševnih stisk na delovnem mestu. Napovedala je tudi izvajanje strategije obvladovanja demence v Sloveniji, ki jo je vlada sprejel lani.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je med drugim izpostavil, da je treba razbiti tabuje o duševnih stiskah ter spremeniti pogled na staranje. “Naša naloga je, da so vse storitve dosegljive vsem,” je dejal Maljevac. Poleg tega je izpostavil problem osamljenosti med starejšimi. “Moramo poskrbeti, da smo čim bolj vključeni v skupnost,” je poudaril.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ocenila, da lahko ljubiteljska kultura pozitivno vpliva na duševno zdravje posameznika. “Hkrati pa je kultura mediacija, prek katere se posameznik kritično nauči razumeti svet,” je dejala. Eden od ključnih dejavnikov, ki vzbujajo stres, pa so po besedah Vrečko delovni pogoji. “Področje prekarnosti je izrazito pomembno,” je dejala.
Eden od vzrokov za težave z duševnim zdravjem je po besedah ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh spletno ustrahovanje. “Digitalno okolje lahko prinaša ogromno prednosti, to so viri znanja, ampak je tudi prostor za širjenje sovražnega govora in dezinformacij,” je dejala. Po njenem mnenju bi morala država poskrbeti, da je spletno okolje varno in zaupanja vredno, denimo z zakonodajo in ozaveščanjem o zaščiti na spletu.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je izpostavil, da so z zakonom o osnovni šoli uvedli razširjeni program, v okviru katerega bodo po pouku spodbujali otroke, da se ukvarjajo z aktivnostmi, ki jih veselijo. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija pa je ocenil, da imajo nadrejeni na delovnem mestu pomemben vpliv na duševno zdravje.
NIJZ je z okroglo mizo napovedal festival duševnega zdravja, ki bo 15. maja v Mariboru. Eden od ciljev festivala je prek delavnic in predavanj prebivalcem približati področje duševnega zdravja, so napovedali na inštitutu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje