Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski finančni direktorji optimistično gledajo na poslovanje v 2018: kar 81 odstotkov jih pričakuje rast prihodkov, med drugim kaže raziskava, ki jo je opravila Deloitte Slovenija, v njej pa je sodelovalo 584 finančnih direktorjev iz 12 držav Srednje in Vzhodne Evrope.
In še nekaj ugotovitev iz raziskave: rast inflacije pričakuje kar 81 odstotkov naših finančnih direktorjev, 61 odstotkov jih pričakuje tudi dvig obrestnih mer – ob tem pa 39 odstotkov anketiranih ocenjuje, da to ne bo vplivalo na strategijo v njihovih podjetjih.
Gledano širše, kar 91 odstotkov srednjeevropskih finančnih direktorjev napoveduje višje stroške delovne sile v letu 2018, 57 odstotkov pa jih pričakuje, da so bodo njihova podjetja letos soočala z »običajno« stopnjo negotovosti. Tudi v Sloveniji višje stroške dela pričakuje 89 odstotkov sodelujočih, normalno stopnjo negotovosti pa napoveduje skoraj 70 odstotkov finančnih direktorjev.
Ne glede na optimizem in pričakovano gospodarsko rast pa finančniki ostajajo previdni in konzervativni: na ravni Srednje in Vzhodne Evrope več kot dve tretjini anketirancev (69 odstotkov) trenutno stanje še naprej ocenjuje kot neprimerno, da bi svoje bilance izpostavili večjim tveganjem. In zanimivo, slovenski finančni direktorji so se na tem področju izkazali kot najbolj previdni in konzervativni, saj le 17 odstotkov vprašanih verjame, da leto 2018 prinaša priložnosti, vredne večjih poslovnih tveganj, izpostavljajo v Deloittu.
Na splošno zadržanost do prevzemanja tveganj pri nas, je opozorila tudi Barbara Žibret Kralj, direktorica Deloitte Slovenija; češ »podjetja potenciala za rast ne bodo mogla izkoristiti, če se ne bodo pripravljena izpostaviti večjim tveganjem. Kdaj naj prevzamemo večja tveganja, če ne v času napovedane gospodarske rasti?«
Direktorje najbolj skrbijo stroški poslovanja
Sicer pa naše finančne direktorje, kot sta pokazali raziskava in tudi včerajšnja razprava, najbolj skrbijo visoki stroški poslovanja (to tveganje izpostavlja 56 odstotkov vprašanih) in zaposlovanje kvalificirane delovne sile; če hočejo obdržati ali pridobiti najboljše kadre, jim morajo ponuditi vse več, stroški dela s tem naraščajo in večina naših finančnih direktorjev pričakuje povečanje stroškov delovne sile tudi v prihodnje.
Vsako leto se čuti večji pritisk iz tujine, Sloveniji grozi beg možganov, odhajajo tisti, ki najbolj povečujejo dodano vrednost v državi, zlasti »tehnološki« kadri. Po drugi strani pa ima mlada generacija tudi drugačno miselnost: zanima jih podjetništvo v manjših, visoko tehnoloških, tudi blockchain podjetjih, kjer je Slovenija v svetovnem vrhu – mnogim mladim podjetnikom se zdijo korporativne kariere dolgočasne.
Kako se časi spreminjajo, kaže tudi, da finančni direktorji med letošnjimi tveganji na zadnji dve mesti (s po šestimi odstotki glasov) postavljajo pomanjkanje kapitala in plačilno nesposobnost – dve tegobi, ki sta bili v ospredju pred nekaj leti, v časih finančne krize in kreditnega krča.
Sidorovich: Denar za razvoj naj doda tudi vlada
»Ne pozabimo, Slovenija je bila v času krize najbolj pesimistična, zdaj pa je optimistična. Objektivno gledano, imamo politično stabilnost - in pri politiki je bolj pomembna stabilnost, kot pa to, ali je dobra ali slaba. Ob stabilnosti imamo prvič po krizi vlado, ki bo verjetno vladala do konca svojega mandata. Gospodarsko smo zelo odvisni od tujine, od Nemčije, ki je zdaj najbolj uspešno gospodarstvo, tu smo se uspešno vključili in pristavili svoj piskerček. Napovedi za Nemčijo so ugodne, to pa povečuje tudi naš optimizem« pravi Yuri Sidorovich, odgovorni partner Deloitte za jadransko regijo.
