V Litvi je v 19. stoletju začela rasti gora križev. Ni jasno, koliko jih je, a že leta 2006 naj bi jih bilo več kot 100.000.
Gora križev (litovsko Kryžių kalnas) je romarsko središče severno od mesta Šiauliai na severu Litve. Na hribčku je morje križev – točno število ni znano, so pa že leta 2006 ocenili, da jih je več kot 100.000.
Zgodbe pravijo, da so prve križe tam postavili leta 1831. Konec 18. stoletja, po tretji razdelitvi skupne poljsko-litovske države, je Litva postala del ruskega imperija, kljub temu da so temu nasprotovali tako oni kot Poljaki. Po neuspešnih uporih so na tem hribu ljudje začeli odlagati križe.
Družine pogrešanih, ki so izginili po uporu, niso mogli najti trupel svojih najdražjih, zato so na mestu nekdanje utrdbe začeli postavljati križe. Po razpadu ruskega imperija pa je Litva razglasila svojo neodvisnost, ta prostor pa je postal kraj molitve za mir, zemljo in ljubljene, ki so življenje izgubili med spopadi.
Med sovjetsko okupacijo države so Litovci še naprej postavljali križe v znak protesta proti Rusom. Ti so križe večkrat porušili kar z buldožerji in vsaj trikrat uničili to območje. Govorilo se je celo, da naj bi oblasti na bližnji reki Kulvė zgradile jez, da bi hrib končal pod vodo.
Goro križev je 7. septembra 1993 obiskal pokojni papež Janez Pavel III. Zdaj tam stoji kamen, na katerem so zapisane njegove besede: “Hvala, Litovci, za ta hrib križev, ki priča narodom Evrope in celotnemu svetu o veri ljudi v tej deželi.”
Maja 2013 je občina Šiauliai sprejela pravila glede postavitve križev – ljudje lahko zdaj brez dovoljenja postavljajo lesene križe, ki niso višji od treh metrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!