Zavod za zaposlovanje ni čakalnica za iskalce zaposlitve

“Zavod za zaposlovanje ni čakalnica. Ne za iskalce zaposlitve ne za tiste pred upokojitvijo,” poudarja Vladimir Popovič, direktor koprske službe Zavoda za zaposlovanje. Od vseh prijavljenih se namreč pričakuje, da aktivno iščejo zaposlitev, pri čemer jim zavod pomaga s programi, ki jih ima na voljo. Tudi zato se brezposelnost znižuje, v zadnjih dveh letih se je znižala za 22 odstotkov.

KOPER > Januarja so v koprski območni službi Zavoda za zaposlovanje še beležili manjši porast brezposelnosti, februarja in posebej marca pa se je krivulja obrnila. “V prvih treh mesecih letošnjega leta smo imeli 996 zaposlitev med brezposelnimi, kar je, kljub temu, da govorimo ponovno o rekordno nizki brezposelnosti, zelo lep rezultat,” je ocenil Vladimir Popovič. Brezposelnost je bila marca v primerjavi z marcem 2023 nižja za 5,5 odstotka. Od konca marca 2022, ko so beležili 4305 brezposelnih, do konca marca letos je brezposelnost nižja za 22 odstotkov. Konec marca je bilo na zavodu registriranih 3351 brezposelnih, konec aprila pričakujejo, da jih bo še za dobrih 200 manj, približno 3100.

Nove zaposlitve na račun gospodarske rasti

“Razlogov za to je več. Med ključnimi je gospodarska rast in z njo povečane potrebe po zaposlovanju. A tu so tudi naše aktivnosti,” pravi Popovič. “Od ljudi, ki so na zavodu več kot eno leto, smo v prvih treh mesecih zaposlili 122 oseb. Povprečno trajanje brezposelnosti pred njihovo zaposlitvijo je bilo 31,7 meseca,” je nanizal Popovič. Delež ljudi, ki so brezposelni več kot eno leto, je v koprski območni enoti nižji od slovenskega povprečja. Zadnji dan marca jih je bilo v evidenci 1236. Tistih, ki so brezposelni več kot dve leti, pa je bilo približno 700.

Sejem zaposlitvenih priložnosti

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo 9. maja od 10. do 18. ure sejem zaposlitvenih priložnosti. Na njem bo več kot 250 delodajalcev iz vseh dejavnosti in iz vseh regij ter partnerjev s trga dela. Sejem bo priložnost ne le za iskalce zaposlitve, ki so trenutno brez dela, ampak tudi za tiste, ki bi radi zamenjali zaposlitev, za šolajočo se mladino (tudi za informacije o dijaškem in študentskem delu, praksi ter štipendijah), upokojence in priseljence.

Popovič je poudaril uspeh februarskega zaposlitvenega sejma, na račun katerega še danes beležijo nove zaposlitve. K slednjim prispevajo tudi programi aktivne politike zaposlovanja.

Programi za iskalce dela in delodajalce

V torek so tako objavili svež program, subvencijo zaposli.me plus. Vanjo vključujejo starejše od 30 let, ki so dolgotrajno brezposelni, starejše od 50 let, nižje izobražene in ljudi z večjim tveganjem za nastanek dolgotrajne brezposelnosti, to so prejemniki denarne socialne pomoči in invalidi. “S subvencijo finančno spodbudimo delodajalca, da zaposli težje zaposljivo osebo. Zaposlitev mora trajati vsaj eno leto,” je pojasnila koordinatorica programov aktivne politike zaposlovanja Marina Ugrin. Več kriterijev kot izpolnjuje oseba, višja je subvencija, izplačujejo pa jo v višini od 450 do 720 evrov na mesec.

Druga, objavljena od aprila, je subvencija za hitrejši vstop mladih na trg dela, namenjena je zaposlovanju mlajših od 30 let. Del subvencije je namenjen temu, da se posameznik in mentor izobražujeta, zaželeno da iz digitalnih kompetenc, vsekakor pa je primerno vsako izobraževanje za delovni proces, v katerega se posameznik vključuje. Pogodba mora biti sklenjena za nedoločen čas.

Od marca imajo ponovno na voljo velik nabor tečajev, usposabljanj in neformalnega izobraževanja. “Skušamo čim bolj usposobiti brezposelne, ki jim primanjkuje kakšnega konkretnega znanja, da opravljajo poklice, ki so iskani na trgu dela,” je povedala. Od marca je nov program tudi usposabljanje na delovnem mestu. Gre za uvajanje v delo in usposabljanje pri konkretnem delodajalcu in ne gre takoj za redno zaposlitev. Podoben program je delovni preizkus, ki traja en mesec, toliko da posameznik, ki že ima izkušnje v določenem poklicu, ima priložnost, da se uvede v nov delovni proces ali v enakega pri drugem delodajalcu. Lepe rezultate beležijo tudi s programom javnih del, ki jih izvajajo pri neprofitnih delodajalcih, in v katere se lahko vključujejo izključno dolgotrajno brezposelne. Marina Ugrin je prepričana, da programi “nudijo vsakemu brezposelnemu, tudi najteže zaposljivemu, novo priložnost”.

---