Le še dva meseca nas ločita od predvidenega začetka obračunavanja omrežnine za električno energijo po novem sistemu, ki naj bi bil eden ključnih ukrepov na poti zelenega prehoda. A tik pred zdajci se pojavlja vse več pomislekov. Je nov sistem prestrog do energetsko intenzivnih podjetij? So podatki iz pametnih števcev dovolj kakovostni za zanesljiv obračun? Ali nov sistem res sledi potrebam vse večje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov? Je boljše še malo vztrajati pri zdajšnjem nepravičnem sistemu ali uvesti nepopolno izboljšavo?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je prejšnji teden predlagalo zamik uvedbe novega sistema obračunavanja omrežnine. Po dveh trimesečnih zamikih, ki sta uvedbo premaknili s prvega januarja na prvega julija letos, tokrat predlagajo zamik za kar dve leti, v čas po naslednjih parlamentarnih volitvah.
Gospodarstvo prikimava. Dobavitelji elektrike prav tako. Agencija za energijo kot neodvisni organ pa za zdaj ostaja neomajna. Ta teden je svet agencije sklenil, da za zamik uvedbe novega sistema ni razlogov. Na ministrstvu kljub temu pričakujejo odgovor agencije na dopis ministra Bojana Kumra. Kot trdijo na ministrstvu, nekatera dejstva, navedena v dopisu, “zagotovo povzročajo pomisleke tudi pri agenciji”.
“Kolosalne spremembe” na energetskem trgu
Državna sekretarka Tina Sršen je za STA dejala, da bi bil zamik “priložnost, da preden se taka velika sprememba uvede, še enkrat pogledamo, ali metodologija zajema nove realnosti”. En tak primer je denimo dejstvo, da je najvišja omrežninska tarifa predvidena v času dneva, ko v poletnih mesecih sončne elektrarne pogosto proizvajajo več energije od potreb v omrežju. Posledično je borzna cena energije negativna in bi morali porabo elektrike v tem času spodbujati, ne pa porabnikov odvračati z visoko omrežnino.
“Prenova omrežnine je velik projekt, ki so ga na agenciji razvijali nekaj let,” pravijo na ministrstvu. “Ravno v teh letih pa se na evropskem trgu dogajajo kolosalne spremembe, delno zaradi zelenega prehoda, podnebnih sprememb, delno zaradi vojne v Ukrajini in tudi zaradi geopolitičnih premikov. Te spremembe so vplivale, npr. na obliko dnevnega diagrama porabe in proizvodnje, na cene energije, na odziv uporabnikov, na časovno razporeditev zasedenosti omrežja …” Z zamikom novega sistema bi, tako ministrstvo, stanje lahko še enkrat ovrednotili in preverili, ali nov sistem za obračunavanje omrežnine v zadostni meri odgovarja na te spremembe.
“Najcenejši ukrep za razbremenitev omrežja”
Po naših informacijah na Agenciji za energijo za zdaj ne vidijo možnosti, da bi ugodili pozivom. Obstajala naj bi še možnost za manjše popravke, večje prenove novega sistema in odložitve njegove uvedbe pa ne gre pričakovati. “Tako se ne dela. Vsi so vedeli, kaj jih čaka. In nekaj podjetjem to ni všeč,” nam je neuradno dejal eden od predstavnikov agencije.
Pri prenovi sistema omrežnine gre za prerazporejanje porabe elektrike izven dnevnih konic, da bi lahko obstoječe omrežje delovalo bolj učinkovito in da bi bilo manj potreb po novih naložbah. “To je najcenejši ukrep za razbremenitev omrežja in sledenje evropskim trendom. Alternativa je drastično povečanje obstoječe omrežnine.”
Ob tem je naš sogovornik še opozoril na analizo, ki jo je ta teden javno objavil direktor ELES Aleksander Mervar in iz katere med drugim izhaja, da slovenska podjetja trenutno plačujejo drugo najnižjo omrežnino v EU. “Veliki porabniki so trenutno subvencionirani skozi nizko omrežnino.”
“Nesprejemljivo skokovita rast stroškov”
“Res je, da slovensko gospodarstvo trenutno plačuje eno izmed najnižjih omrežnin, priznava Andreja Čerče iz službe Gospodarske zbornice za okolje, podnebje in energijo. “Vendar je tukaj treba pogledati na celotno ekonomsko situacijo naše industrije, našega gospodarstva in to vzeti v obzir. Z letošnjim letom, ko so se cene električne energije sprostile, je gospodarstvo vse možnosti optimizacije glede porabe že izkoristilo in tako skokovita rast stroška omrežnine bi za gospodarstvo pomenila dodatno obremenitev, ki je v trenutnih razmerah za nekatere nesprejemljivo visoka,” je dejala za N1.
Prav tako se ne strinja z argumentom, da je bilo že več let jasno, kakšne spremembe nas čakajo. “Vedeli smo samo, da nas čaka sprememba omrežnine. Akt o novi metodologiji je bil sprejet konec leta 2022, akt o višini tarifnih postavk pa šele konec lanskega leta. Šele z letošnjim januarjem je bil na voljo primerjalnik stroškov, ki je omogočal, da s konkretnimi številkami ocenimo učinke novega omrežninskega sistema.”
Gospodarstvo po njenih besedah ne nasprotuje temu, da bo treba zvišati strošek omrežnine, a potrebuje čas, da se prilagodi. “Srednje velika livarna je v letu 2023 za omrežnino plačala cca. 170 tisoč evrov. Z novim sistemom obračunavanja omrežnine bi plačala 760 tisoč evrov.”
Prerazporejanje porabe pri energetsko intenzivnih podjetjih po njenem mnenju v predvidenem sistemu ne more zadovoljivo omiliti povišanja stroškov. “Prvi časovni blok, v katerem je elektrika najdražja, traja kar 11 ur med dnevom. Vmes ga le za 2 uri zamenja drugi časovni blok. To je tako kratek interval, da ne moremo govoriti o večjem prerazporejanju porabe. Razlika v ceni med prvim in drugim blokom je za energetsko intenzivno industrijo tako ali tako minimalna, znaša nekaj odstotkov.”
“Odjemalci imajo težave že z razumevanjem trenutnega sistema”
Dobavitelji električne energije podpirajo predlog ministrstva za zamik novega omrežninskega sistema. Kot so nam povedali v družbi Petrol, ki je lastnik dobavitelja E3, so na nov sistem ustrezno pripravljeni. “Žal pa kljub predhodnim zagotovilom še vedno nismo prejeli vseh podatkov, potrebnih za testiranje novega načina obračuna, zato ostaja tveganje, da bi ob prehodu lahko prihajalo tudi do napak.”
Dveletni zamik podpirajo, ker menijo, da bo zaradi večje kompleksnosti novega sistema obračunavanja potrebnega več časa, da ga bodo vsi odjemalci osvojili. “Povprečni gospodinjski odjemalci imajo namreč težave že z razumevanjem obstoječega načina obračunavanja omrežnine.”
“Precej obračunskih podatkov manjka ali pa so slabe kakovosti”
Težave povzroča tudi zagotavljanje ustreznih podatkov za obračun. “Kakovost podatkov, potrebnih za obračun omrežnine, je po nekaterih informacijah zelo slaba,” nam je odpisal Jurij Jurše, vodja službe za strateški razvoj in inovacije pri Elektro Primorska.
Pametni števci v gospodinjstvih namreč podatke o porabi distributerjem pošiljajo prek standarda PLC, kar pomeni, da komunikacijski signal teče kar po električnih žicah. “Zmogljivosti PLC za takšen prenos podatkov iz pametnih števcev so zaradi nezanesljivosti in premajhne kapacitete prenosa zelo vprašljive. Posledica je, da precej obračunskih podatkov manjka ali pa so slabe kakovosti.”
“Popolna nesposobnost ali nemarnost vpletenih”
“Agencija za energijo trmoglavo zagovarja svoj projekt,” nam je odpisal dr. Jurij Curk, svetovalec uprave pri distributerju Elektro Ljubljana. “Ta je sicer poskus premika v pravo smer, a ima veliko pomanjkljivosti, stroškov in s seboj prinaša veliko zapletov, zato nepopularen.”
Na drugi strani pa skuša ministrstvo tik pred zdajci spreminjati načrte. “Zavedeli so se, da bo to močno slabo vplivalo na javno mnenje, ki je vladi že tako slabo naklonjeno, in zdaj iščejo razloge za prestavitev v čas po volitvah,” meni dr. Curk. Pri tem poudarja, da je to njegovo osebno mnenje in da ne govori v imenu svojega delodajalca.
V debati glede morebitnega zamika omrežnine se ni postavil na nobeno stran. “Je pa z moje strani vse skupaj videti tako, da kaže na ali popolno nesposobnost ali na nemarnost vpletenih akterjev v to debato.”
Vse posledice so bile jasne že več let, se huduje dr. Curk. “Vedelo se je, da informacijska podpora zahteva velike spremembe in v to smo distributerji tudi že vložili veliko sredstev. Za to nismo dobili nobenih dodatnih sredstev in posledično so trpele investicije v omrežje, kar nam zdaj ti isti akterji očitajo. Zdaj pa tega naj ne bi uporabljali. Res odgovorno in gospodarno.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje