Na ustavnem sodišču so v ponedeljek opravili neformalno razpravo o očitkih Klemnu Jakliču glede nezdružljivosti sodniške funkcije z dejavnostjo, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik. Ugotovili so, da nimajo pristojnosti za opredeljevanje o tem. Menijo, da bi bilo koristno, če bi zakonodajalec ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču. So se pa od te izjave ogradili trije sodniki, in sicer Marko Šorli, Rok Svetlič in Klemen Jaklič. Medtem sta ustavni sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Špelca Mežnar v odzivu za POP TV zapisali, da status samostojnega podjetnika ni združljiv s funkcijo ustavnega sodnika.
Ustavni sodnik Klemen Jaklič je bil v času opravljanja funkcije kar pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost, je prejšnji teden objavil tednik Mladina. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar od Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pričakuje čimprejšnjo ugotovitev, ali je ustavni sodnik Klemen Jaklič kršil integriteto.
V zvezi s tem sodnice in sodniki opominjajo, da nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika v izhodišču ureja ustava v 166. členu, ki pa je ne navaja med razlogi za predčasno prenehanje funkcije ustavnega sodnika po 164. členu. Na zakonski ravni je nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika, tudi z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, urejena v zakonu o ustavnem sodišču.
“Vendar pa je zakonodajalec za ustavne sodnike, ki imajo časovno omejen mandat (drugače kot sodniki rednih sodišč, ki imajo trajen mandat), predvidel izjemo, po kateri lahko ustavni sodniki opravljajo dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca,” so navedli. Tovrstne dejavnosti v aktualni sestavi, tako kot tudi v predhodnih sestavah ustavnega sodišča, tako opravlja več ustavnih sodnikov.
Soglasja za dopolnilno delo imajo tako predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto za delo na ljubljanski pravni fakulteti, Rajko Knez pri mariborski pravni fakulteti, Špelca Mežnar pri Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, Neža Kogovšek Šalamon pri Mirovnem inštitutu, Rok Svetlič pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper ter Katja Šugman Stubbs pri ljubljanski pravni fakulteti in Inštitutu za kriminologijo.
Ugotavljajo, da zakon o ustavnem sodišču ne ureja, v kakšni obliki ali na kakšen način lahko ustavni sodnik opravlja te dejavnosti. “Po razpoložljivih podatkih ustavno sodišče do sedaj še ni imelo primera, ko bi posamezni ustavni sodnik v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika tovrstne, sicer dopustne akademske dejavnosti opravljal v obliki samostojnega podjetnika ali drugi podjetniški obliki,” so ob tem dodali na ustavnem sodišču.
Zagotovo pa lahko te dejavnosti opravljajo kot dopolnilno delo, za kar se zahteva soglasje delodajalca, ali prek avtorske ali podjemne pogodbe, za kar soglasja ne potrebujejo. Ustavno sodišče tudi ni pristojno za preverjanje teh pogodb, niti z njimi praviloma ni seznanjeno, prav tako ni pristojno za morebitno poizvedbo o prihodkih iz teh naslovov.
Iz zakonodaje tudi ne izhaja, da bi imela ustavno sodišče ali njegov predsednik kakršnekoli pristojnosti v zvezi z domnevno nezdružljivostjo funkcije ustavnega sodnika in ugotavljanje dopustnosti opravljanja sicer dovoljenih dejavnosti v sporni podjetniški obliki samostojnega podjetnika. “Glede na to se ustavno sodišče kljub tovrstnim pozivom tudi ne bo opredeljevalo do izjav tretjih oseb, nosilcev funkcij ali pravnih strokovnjakov, danih v zvezi s konkretnim primerom,” so zapisali v sporočilu za javnost.
So pa izpostavili, da pravila o nezdružljivosti “v prvi vrsti naslavljajo sodnike, ki so dolžni varovati integriteto sodniške funkcije ter ugled in neodvisnost ustavnega sodišča”. “Glede na nedorečenost zakonske ureditve, ki ne ureja postopanja v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti, bi bilo koristno, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču, pri čemer bi se morda lahko zgledoval tudi po ureditvi, kot jo pozna Evropsko sodišče za človekove pravice,” so navedli.
Kot so navedli na ustavnem sodišču, je pri ponedeljkovi neformalni razpravi sodelovalo sedem sodnic in sodnikov. “Sodnik Jaklič pri razpravi ni sodeloval, pri čemer je svojo odsotnost med drugim pojasnil s tem, da je svojo celostno izjavo za javnost medijem že podal,” so zapisali.
Ministrstvo za pravosodje bo dopolnitev zakonodaje, s katero bi uredili postopanje v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti ustavnega sodnika. Je pa treba k vprašanju sprememb zakona o ustavnem sodišču pristopiti premišljeno in ne samo izhajajoč iz enega primera, so dodali. “Ker gre za zakon, ki ureja delovanje najvišjega ustavnega organa za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je treba k vprašanju zakonskih sprememb pristopiti premišljeno, in ne samo izhajajoč iz vidikov (le enega) konkretnega primera,” o pobudi večine ustavnih sodnikov pravijo na ministrstvu za pravosodje.
Trije ustavni sodniki se od izjave ograjujejo
Se pa od izjave “petih sodnic in sodnikov ustavnega sodišča”, ki med drugim ugotavljajo nedorečenost zakona glede nezdružljivosti dejavnosti s funkcijo ustavnega sodnika, ograjujejo ustavni sodniki Marko Šorli, Rok Svetlič in Klemen Jaklič. Po mnenju trojice izjava “ne bo prispevala k varovanju neodvisnosti, legitimnosti in ugleda” sodišča.
“Sodnika, ki sva bila prisotna na kolegiju, na katerem smo o tem razpravljali, ugotavljava, da izjava, ki je pred objavo niti nisva dobila na vpogled, ne odraža najinih stališč, izraženih na kolegiju,” je zapisano v odzivu, ki so ga podpisali omenjeni sodniki.
Po njihovem mnenju je namreč zakon o ustavnem sodišču v delu, kjer določa izjemo od prepovedi opravljanja poklica in pridobitne dejavnosti, jasen in izrecen. Takšna dejavnost je dovoljena, če gre za pedagoško in raziskovalno dejavnost na področju visokega šolstva. “Zakon opravljanja te dejavnosti ne zamejuje zgolj na nekatere, in ne druge, veljavne statusne oblike ter za ta primer tudi ne zahteva obvestila ali soglasja predsednika,” so navedli.
Zmotila jih je tudi navedba, da iz zakonodaje ne izhaja, da bi ustavno sodišče ali njegov predsednik imela kakršnekoli pristojnosti v zvezi z domnevno nezdružljivostjo funkcije ustavnega sodnika, kar “velja tudi za ugotavljanje dopustnosti opravljanja sicer dovoljenih dejavnosti v sporni podjetniški obliki samostojnega podjetnika”.
“Večina ustavnega sodišča je s svojo izjavo o ‘spornosti’ opravljanja te dejavnosti v eni od zakonskih možnosti prekoračila pooblastila, ki jih ima po zakonu in ustavi. Ustavno sodišče ni pristojno za moralno etiketiranje ravnanj, ki sodijo v okvir veljavnega zakona ali celo za moralno etiketiranje neodvisnega ustavnega sodnika, ki mu ostali sodniki po ustavi nismo nadrejeni. To predstavlja neposreden poseg v sodnikovo neodvisnost, in s tem neodvisnost institucije ustavnega sodišča, ter obenem krši sam duh veljavne zakonske ureditve, ki opravljanje te dejavnosti izmed vseh ostalih izpostavlja kot zaželeno,” pa so zapisali Šorli, Svetlič in Jaklič.
Ustavni sodnici: To je nezdružljivo
Ustavna sodnica Špelca Mežnar je sicer v osebnem mnenju, ki ga je podala za POP TV ocenila, da je “status s. p. sam po sebi, neodvisno od dejavnosti, za katero je registriran, absolutno nezdružljiv s funkcijo ustavnega sodnika”, ker onemogoča nadzor nad tem, katere dejavnosti, s kom in v kakšnem obsegu sodnik izvaja. Pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba in avtorska pogodba omogočajo preverljivost, transparentnost in sledljivost pri dovoljenem izvensodnem delovanju sodnikov. Poslovanja v okviru s.p. pa sodnik (razen Finančni upravi) ni dolžan razkriti. “Podjetniško delovanje je prav zato, ker mora biti svobodno, absolutno nezdružljivo tako s funkcijo rednega kot ustavnega sodnika”, je za televizijo dejala Mežnar.
Tudi ustavna sodnica Neža Kogovšek Šalamon se je odzvala za POP TV. “Absolutno sem prepričana, da status samostojnega podjetnika po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) ni dopustna statusna oblika opravljanja pridobitne dejavnosti v času funkcije ustavnega sodnika, ne glede na vrsto dela, ki se v tej statusni obliki opravlja. Predpise je treba znati tudi razlagati, ne samo črkobralsko brati in iskati luknje v njih,” je med drugim zapisala.
Trojica se čudi tudi nad večino sodnikov v svoji izjavi niti ne poskusi zavarovati neodvisnosti sodišča zoper izjave predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, ki po njihovem “posegajo v sodno vejo oblasti brez precedensa”. Klakočar Zupančič je sicer dejala, da če se izkaže, da očitki Jakliču o nezdružljivosti držijo, da pričakuje njegov odstop. Klakočar Zupančič je danes v odzivu za N1 poudarila, da Jakliča ni pozvala k odstopu, ampak da je jasno povedala, da pričakuje njegov odstop. “Zakaj sem to rekla? Odgovorila sem na novinarsko vprašanje, kaj bom storila in kaj bo storil DZ, ki je nenazadnje Jakliča izvolil. S tem sem zavarovala integriteto DZ, ki jo bom zavarovala vedno, tudi če so bila dejanja storjena v prejšnjih mandatih,” je pojasnila in dodala, da če njene izjave ne bi jemali iz konteksta, bi razumeli, da ga je k temu pozvala kot pravnica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje