Tiskane izdaje
Ljubljana – Izvor ideje o indeksaciji otroških dodatkov, da bi bili prilagojeni standardom države, kjer živi prejemnik, ni prvotno avstrijski, ampak izhaja iz časov pogajanj med EU in Veliko Britanijo, pred brexitom, je avstrijska veleposlanica Sigrid Berka pojasnila slovenskim sogovornikom.
Zaradi nekaj več kot 10.000 otrok slovenskih delavcev migrantov v Avstriji, ki bodo prikrajšani, če bo novi vladi uspelo uveljaviti namero, da bi dodatke znižali skladno z življenjskimi stroški države, kjer živijo, sta se z veleposlanico v zadnjih dveh dneh srečala tako ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak kot predsednik državnega zbora Milan Brglez. Oba sta izrazila skrb za negativne posledice za slovenske državljane.
Poročali smo že, da je Avstrija lani nakazala 17,4 milijona evrov za otroške dodatke v Slovenijo, skupaj pa v tujini živečim otrokom 249 milijonov. Čeprav zakona, ki urejata dodeljevanje otroškega dodatka v Sloveniji, kot pogoj za upravičenost postavljata dejansko bivanje otroka v Sloveniji, kar tudi izrecno piše na spletni strani MDDSZ, to ne velja za državljane članic EU.
Po evropski uredbi je »oseba upravičena do družinskih dajatev skladno z zakonodajo pristojne države članice, tudi za družinske člane, ki stalno bivajo v drugi državi članici, kakor da bi stalno bivali v prvi državi članici«.
Največ za državljane
Na drugem mestu po višini nakazil so bolgarski državljani – skupaj je 141 otrok dobilo okoli 141.000 evrov. Za 31 otrok s Slovaške je bilo namenjenih 37.000 evrov, za 26 madžarskih 30.000 evrov, za 20 romunskih in 16 poljskih pa po 20.000 evrov v vsem letu. Ker je pri nas upravičenost do otroškega dodatka in njegova višina odvisna od prihodkov in premoženja družine, nas je zanimalo, kako pristojni to preverjajo. Na ministrstvu so nam povedali, da morajo prosilci vlogi priložiti dokazila o premoženju in dohodkih (izpis davčne uprave, bančni izpisi).
