Da ima vladna ekipa težave znotraj svetovalne skupine za COVID-19, že nekaj časa ni več nobena skrivnost. O vidnih trenjih med ministrom za zdravje dr.Tomažem Gantarjem in državno sekretarko dr.Tino Bregant, ki je še edina preostala sodelavka v njegovi ekipi, smo poročali že včeraj. Danes z vami delimo zapis zasebne doktorice, ginekologinje in splošne zdravnice dr, Sabine Senčar, ki ga je namenila državni sekretarki dr. Tini Bregant in je slednjo tako postavil pred velik izziv.

Kdo je avtor pisma?

Doktorica Sabina Senčar, ki je slovenski javnosti še dokaj neznana, je nase opozorila že v začetku junija, ko se je zaradi pozivov stroke glede kadrovskega manjka, skupaj s svojo kolegico, prav tako ginekologinjo, javila kot prostovoljka za delo v času epidemije. Je doktorica specialistka ginekologije in porodništva, ki ima tudi licenco za delo na področju splošne medicine. Mama treh otrok, ki zase pravi, da ljudi ljubi bolj kot medicino samo, je bila do februarja 2012 zaposlena na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana.

Še istega leta pa je skupaj s prijateljico začela svojo samostojno pot. Doktorica, ki se je sama izobraževala doma in v tujini, izobražuje pa tudi druge, se je tokrat s pismom odzvala na trenutne ukrepe glede preprečevanja virusa COVID-19 in ga naslovila na državno sekretarko, sicer doktorico pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine, dr. Tino Bergant.

V pismu jo prosi, če lahko javno objavi študije, ki podpirajo njene izjave, da je nošenje obraznih mask na prostem in izolacija zdravih otrok v dobrobit človeka in človeštva.

V pismu jo prosi, če lahko javno objavi študije, ki podpirajo njene izjave, da je nošenje obraznih mask na prostem in izolacija zdravih otrok v dobrobit človeka in človeštva. Dr. Senčarjeva namreč trdi, da je z dokazi podprta medicina še vedno za vse nas edini temelj. Dr. Bregantovo je tako pozvala k ponovnemu tehtanju ukrepov in njihovi omilitvi, ali vsaj nadomestitvi slednjih z bolj smiselnimi, predvsem pa takimi, ki ne bodo prinašali večje škode, kot jo je sposoben narediti lebdeči oblaček koronavirusa v zraku, ki nas obdaja. Poudarila je še, da ljudje zdravnikom še vedno zaupajo in da za to verjamejo, da ukrepi, ki jih predlagajo, temeljijo na trdnih zdravstvenih dokazih.

Neurejenost zdravstvenega sistema

Ko se je dr. Senčarjeva skupaj s prijateljico ginekologinjo junija letos po pozivu zdravstvene stroke, da v Sloveniji primanjkuje zdravstvenega kadra za delo v času epidemije COVID-19,  želela javiti za delo prostovoljke, se je, kot zatrjuje, v ospredju znašla neurejenost zdravstvenega sistema. V opisu svojega videa je zapisala: »Pisali sva kolegom. Pisali sva na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki naju je najprej napotil na ministrstvo za zdravje, kjer naj bi sprejeli začasni ukrep, ki bi uravnaval delovanje v času epidemije. Potem so naju usmerili na Zdravstveni dom Ljubljana, kjer se je birokratski postopek odvrtel nazaj – pisali so na ministrstvo, to je pisalo ZZZS-ju … In vsa ta papirologija je dokazala zgolj eno stvar: da je to, kar govorijo – da sta na prvem mestu zdravje in življenje – neresnično. Na prvem mestu niso niti pacienti niti zdravniki, oziroma zdravstvo. V ospredju se je znašla neurejenost zdravstvenega sistema«.

Iskanje virov, ki jih ni mogoče najti

Vrnimo se nazaj k zapisu. V pismu. Dr. Sabina Senčar trdi, da je preiskala vse znanstvene vire, ki bi dokazovali besede dr. Tine Bregant, da nošenje mask na prostem znatno prepreči širjenje koronavirusa. Za pomoč je poprosila tudi kolege, ki jim zaupa, a tudi to iskanje ni obrodilo sadov.

Sprašuje se torej, odkod dr. Tina Bregant črpa podatke raziskav, ko uvaja tako restriktivne in represivne ukrepe? Če jih ima, jo prosi, naj jih predloži javnosti.

Sprašuje se torej, odkod dr. Tina Bregant črpa podatke raziskav, ko uvaja tako restriktivne in represivne ukrepe. Če jih ima, jo prosi, naj jih predloži javnosti.

Znanstveno-fantastična ideja lebdečega virusa vs. »zdrava pamet«

Spomnimo se besed, ki jih je 15. oktobra na Vladni tiskovni konferenci izrekla dr. Tina Bregant »Nošnja mask je strokovno utemeljen, ustrezen in učinkovit ukrep« in nadaljevala z besedami “ko govorim ali sem športno aktivna, nastaja okoli mene oblak kapljic. Virus je tudi v aerosolih, kapljice ostajajo na površinah,” o čemer smo v prispevku Bregantova: “Nošenje maske zunaj je smiselno tudi pri teku že pisali.

Izrečene besede so, sodeč po zapisu dr. Sabine Senčar, pri njej sprožile kar nekaj dvomov v kredibilnost izjav dr. Bregantove in za to je v pismu tudi zapisala: »Ideja o lebdečem virusu, ki ure in ure kljubuje dežju, vetru in ultravijolični svetlobi, ki preprosto lebdi v zraku in čaka na novega gostitelja, na nedolžnega sprehajalca s psom, je znanstvena fantastika. Ker ni člankov, ki bi dokazovali kaj tako trapastega, se zanašam na datoteko `Zdrava pamet`«.

Ideja o lebdečem virusu, ki ure in ure kljubuje dežju, vetru in ultravijolični svetlobi, ki preprosto lebdi v zraku in čaka na novega gostitelja, na nedolžnega sprehajalca s psom, je znanstvena fantastika. Ker ni člankov, ki bi dokazovali kaj tako trapastega, se zanašam na datoteko »Zdrava pamet.

Dr. Senčarjeva pravi, da je virus vez med živo in neživo naravo, da pa ta sicer nima svoje primarne celice ali telesa, ki bi mu zagotavljal energijo za preživetje in tako lahko obstane in preživi le znotraj gostiteljeve žive celice. Virus nima svojih organelov, nima mitohondrijev, ki bi mu omogočali dihanje in pridobivanje vsaj minimalne energije za življenje, nima ribosomov za prepis dednega materiala v uporabno beljakovino. Predvsem pa nima ničesar, kar bi mu omogočilo sekunde preživetja.

Iz vsega tega lahko sklepamo, da posledično tako nima ničesar, da bi prežal in lebdel v oblačku zraka in počakal na gostitelja, kaj šele, da bi kljuboval vetru in dežju nekje v zraku. »Tej ideji o prežečem virusu bi se od srca nasmejala, če mi ne bi v resničnosti pošteno prikrajšala svobodo in dobro voljo.« je še dodala dr. Senčarjeva

Učinkovitost ukrepov, ki temelji na napačni hipotezi

Med očitki dr. Bregantovi, pa se ni znašlo zgolj to, da dokazov za dobrobit nošenja mask v naravi ali pod vedrim nebom odprtih življenjskih prostorov ni, pač pa dr. Senčar meni, da so se dosedanji ukrepi izkazali za neučinkovite. Ljudje se nošenja mask namreč ne držijo, ali pa se ga vsaj ne držijo na pravilen način.

Dr. Bregantovi očita, da uporablja takšne pristope kot jih znanost še doslej ni poznala, saj izvaja poskus brez kontrolne skupine, ki je tako kot eksperimentalna skupina potrebna za testiranje hipoteze

Dr. Bregantovi očita, da uporablja takšne pristope, kot jih znanost še doslej ni poznala, saj izvaja poskus brez kontrolne skupine, ki je tako kot eksperimentalna skupina potrebna za testiranje hipoteze. Za ilustracijo je dodala primer: “Moja izmišljena hipoteza bi bila, da cvetovi travniške ivanjščice, upočasnijo izpadanje las. Poskus bi izvedla brez kontrolne skupine. Ker sem odvisna od preiskovancev, vedno lahko v razpravi povem, da je sicer ivanjščica zares učinkovito sredstvo, a se preiskovanci niso držali protokolov, niso redno jedli ivanjščic. Ker preiskovancev nisem zalotila pri tem, da so izpuščali obroke Ivanjščic, niti da so jih res uživali po priporočilu, se odločim pač v smeri, ki bi mojo teorijo podprla. Odločim se, da je hipoteza odlična, a so preiskovanci slabi.« Trditve dr. Bregantove, da ukrepi ne delujejo zato, ker se jih nismo držali, ne zato ker bi bili slabi, tako dr. Senčarjeva v celoti izpodbija.

Zdravniška zbornica sporoča – najprej argumenti stroke

Prav tako je v svojem pismu poudarila, da nobena od njiju ni infektologinja in ne mikrobiologinja, zato se morda nobena od njiju ne bi smela oglašati v zvezi z svojimi razmišljanji. Vsaj ne, če bi upoštevali nasvet prim. Jelke Reberšek Gorišek, dr. med., spec. infekt., sicer predsednice Odbora za pravno etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki pravi: “Različna razmišljanja zdravnikov so dobrodošla tudi v času epidemije COVID-19, vendar naj jih izražajo kompetentni strokovnjaki, usposobljeni za delo na področju infekcijskih bolezni. Zato zdravniška zbornica vsem, ki se s svojimi razmišljanji oglašajo v javnosti, priporoča, da se najprej seznanijo z argumenti stroke. Le tako bomo ohranili zaupanje ljudi v zdravnike in v nacionalne ukrepe in s pomočjo zaupanja javnosti bistveno pripomogli k zajezitvi okužbe.”

Vi verjamete v svoje teorije, to pa je daleč od medicine, podprte z dokazi

V to, da je podajanje mnenj dr. Bregantove, ki je specialistka pediatrije tako povsem umestno, kar se tiče ukrepov omejevanja izobraževanja, gibanja in socializacije otrokom od 6. razreda osnovne šole pa vse do konca srednje šole, saj je to njen resor, dr. Senčarjeva ne dvomi. Dvomi pa v to, da po mnenju dr. Bregantove ti ukrepi in njihovo poostrovanje ne bodo imeli nikakršnega negativnega vpliva na zdravje otrok.

Odkar svet stoji, je bilo za otroke zdravo gibanje na svežem zraku, treniranje možganskih povezav v šolah, kreativnost skozi izkušnje, človeškost preko socializacije, šport za vzpostavitev nevronsko mišičnih povezav. Otroci so plesali, si podajali žogo, tekli, skakali in brali. Predihani otroci so imeli boljši imunski sistem, več vitamina D, imeli so boljše ravnotežje, boljšo koncentracijo in v znanstvenih revijah najdete milijon člankov, ki dokazujejo dobrobit gibanja in svežega zraka (zdrav življenjski slog!) na odraščajoče otroke. Vi verjamete v svoje teorije, to pa je daleč od z dokazi podprte medicine.

Z dokazi je namreč podprto zgolj to, da se otrokom s trenutnimi ukrepi dela pretežno škoda, ne pa tudi korist, kar je utemeljila z besedami: »Odkar svet stoji, je bilo za otroke zdravo gibanje na svežem zraku, treniranje možganskih povezav v šolah, kreativnost skozi izkušnje, človeškost preko socializacije, šport za vzpostavitev nevronsko mišičnih povezav. Otroci so plesali, si podajali žogo, tekli, skakali in brali. Predihani otroci so imeli boljši imunski sistem, več vitamina D, imeli so boljše ravnotežje, boljšo koncentracijo in v znanstvenih revijah najdete milijon člankov, ki dokazujejo dobrobit gibanja in svežega zraka (zdrav življenjski slog!) na odraščajoče otroke. Vi verjamete v svoje teorije, to pa je daleč od z dokazi podprte medicine.«

Diagnoza: sterilnost

Dr. Senčarjeva je proti koncu svojega pisma podala še svoj pogled na zastavljene ukrepe, gledano iz ginekološke stroke, kjer je »sterilnost« pomenljivo označena za »neplodnost«. »V ginekologiji je tveganje za izmenjavo vsiljivih bakterij in virusov najvišje, saj spolni odnos, od katerega je odvisno človeštvo, ne le en človek, zahteva tesen stik in izmenjavo telesnih tekočin.«, je zapisala dr. Senčar in opozorila, da nas imenu človeštva socialna distanca, zaščitna sredstva in prepovedi druženja vodijo v povsem nesprejemljivo diagnozo, ki se imenuje sterilnost in je epidemiološko gledano, predvsem pa dolgoročno in evolucijsko, za človeštvo velika hujša diagnoza kot pljučnica.

Opozorila, da nas imenu človeštva  socialna distanca, zaščitna sredstva in prepovedi druženja vodijo v povsem nesprejemljivo diagnozo, ki se imenuje sterilnost in je epidemiološko gledano, predvsem pa dolgoročno in evolucijsko, za človeštvo velika hujša diagnoza kot pljučnica.

Ta ubije enega človeka, sterilnost pa celo človeštvo. Virusi in bakterije so bili namreč na svetu že dolgo pred nami in so del imunskega sistema, ne zgolj sovražnik in narava je tista, ki zmaguje na dolgi rok. Ob tem je dodala še spoznanje, da jo veseli, da naši otroci in mladi niso ogroženi. Smrtnost okuženih otrok s Korona virusom je do 18. leta starosti praktično nična. Je pa potrebno pri tej skupini, še posebej paziti, da ne bomo z neprimernimi ukrepi povzročili obolevnosti in povišane smrtnosti, svari dr. Senčarjeva.

Mesečni strošek nakupa obraznih mask za petčlansko družino

Za konec je podala še izračun mesečnega stroška obraznih mask za svojo petčlansko družino. Ob predvidevanju, da pravilno nošenje mask zahteva minimalno pet mask na osebo dnevno in, da svoje profesionalne zaščitne opreme ni vštela zraven, bi ta strošek mesečno znašal približno 500€ zgolj za obrazne maske, kar je za marsikatero družino nepredstavljivo. Ob tem je napisala: »Ali res še verjamete, da so ukrepi za družinsko gospodinjstvo še dobri in smiselni? Možni so edinole, če jih pošteno, obubožano prebivalstvo krši.«