Francoski Colas je solarne ceste začel preizkušati na kolesarskih stezah. Rezultati so bili tako dobri, vgradnja sončnih celic pa je napredovala, zato so se pojavile zamisli, da bi ob izgradnji ceste začeli polagati celic na obstoječo cestno infrastrukturo. Z enim kilometrom sončnih celic naj bi uspeli z elektriko napajati mesto s 5.000 prebivalci. Težava je trenutno končni strošek, saj je tehnologija še draga.
Druga in cenejša rešitev so viadukti in protihrupne ograde. Že julija leta 2012 so se v občini Šempeter-Vrtojba pričela dela za izgradnjo sončne elektrarne na protihrupni ograji na avtocesti. Na protihrušni ograji, ki v dolžino meri 700 metrov so pritrdili 644 fotovoltaičnih plošč, ki na leto proizvedejo 187 megavatnih ur električne energije oziroma dovolj električne energije za 30 do 40 gospodinjstev.
Tudi zato se državljan, ki je pisal na spletno stran predlagajvladi.si sprašuje, zakaj naše avtoceste še ne proizvajajo elektriko. Kot navaja avtocesta zasede velike površine prostora oziroma zemljišč. Ker so zemljišča dragocena bi jih morali bolje izkoristiti in nad avtocestami narediti sončne elektrarne. "To bi po moji presoji bilo predvsem zelo koristno nad viadukti (tam kjer se to da narediti), ker bi s tem preprečili padanje dežja, snega itd. na površino in bi s tem tudi upočasnili obrabljanje oz propadanje objektov," še piše in dodaja, da bi lahko DARS, ki zadnja leta beleži dobičke, le te usmeril v tovrstne projekte, lahko pa bi izgradnjo sončnih elektrarn črpali tudi iz evropskih sredstev.
Iz pristojnega organa, Ministrstva za infrastrukturo so odgovorili, da v družbi DARS d.d. v okviru Projektne skupine učinkovite rabe energije proučujejo možnosti in smiselnosti postavitev sončnih elektrarn, vendar trenutna situacija na trgu ne opravičuje ekonomičnosti postavitev večjih sončnih elektrarn. To velja za postavitve na manj zahtevnih objektih (strehe avtocestnih baz), toliko bolj pa to velja na zahtevnejših objektih, kjer je primarnega pomena zagotavljanje prometne varnosti in pretočnosti prometa.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da avtocestnih objektov, kot so premostitve, pilotne stene, oporni zidovi in podobno, ni smiselno nadgrajevati z dodatnimi objekti, kjer je s stališča nujnih vzdrževalnih del na avtocestah pričakovati, da bi ob vsakem posegu na sami elektro napravi (elektrarni oz. celicah) nastala motnja v prometu. Po mnenju organa je tu pomemben predvsem varnostni vidik, povezan s preusmeritvijo prometnih tokov, ki je neugoden (dodatno delo na delovnih cestnih zaporah, povečevanje konfliktnih točk v prometnem toku in podobno), zato je predlog tudi s tega stališča problematičen.
Skladno z 8. členom Zakona o cestah so sestavni deli ceste tudi funkcionalne površine za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, ki so namenjeni varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih emisij prometa. V odgovoru državljanju so še zapisali, da je upravljalcem sicer omogočena vgradnja in postavitev cestnih naprav, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa. Med te naprave in ureditve pa ni mogoče umestiti sončnih elektrarn, "tako da bo v primeru, da bi umestitev sončnih elektrarn bila sprejemljiva z vidika prometne varnosti in prepustnosti prometa, ter same ekonomičnosti postavitve, potrebno predhodno zagotoviti ustrezno pravno podlago v Zakonu o cestah."
Dars je sam po sebi ena motnja, specializiran očitno za flikat preko starih flik, zaposleni delajo v glavnem za minimalca, kupujemo pa najdražje vinjete na svetu. Tako da imajo čas in denar za študirat kaj bi lahko še (ne) naredili...
pomeni , da ima DARS preveč denarja ! Mogoče mu plačujemo preveč za vinjete ali pa preslabo obnavlja obstoječe avtoceste !
Raje naj popravijo dotrajane in predrage luknje,ki jih imenujejo AC- ampak pri takšnih naložbah,kot so solarne elektrarne se da več pospraviti pod mize....