SD želela pokazati svojo odprtost in pristala pri dveh milijonih “pufa”

Osrednji izziv za novo vodstvo Socialnih demokratov (SD) pod taktirko gospodarskega ministra Matjaža Hana bo sanacija visokega dolga stranke.

Glavno vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali se stranka lahko reši, ne da bi prodala zgradbo na Levstikovi v Ljubljani, kjer je bivala vrsto let.

V kampanji pred nedavnim kongresom so kandidati za vodilna mesta v SD poudarjali, da je treba storiti vse, da stranka izplava brez prodaje stavbe. Vendar pa nekateri, ki zadeve bolj natančno poznajo, ocenjujejo, da je prodaja edina možnost, da se SD na zakonit način reši iz težke finančne situacije.

Stranka je do 10. aprila zbirala zavezujoče ponudbe za prodajo nepremičnine, za katero želi dobiti 2,2 milijona evrov. Koliko ponudb je dobila, ne razkriva, neuradno pa je mogoče slišati, da je “kakšna prispela”.

Najbolj zadolžena stranka

SD je sicer že več let najbolj zadolžena politična stranka pri nas, lani in v začetku letošnjega leta pa so se njene neporavnane obveznosti še znatno povečale.

Kot je razvidno iz javno dostopnih evidenc, je stranka v lansko leto vstopila z dobrim milijonom evrov finančnih obveznosti, od tega z okoli 470 tisoč evrov dolgoročnega bančnega posojila. Do kongresa pred tednom dni pa se je znesek obveznosti zvišal na 1,8 milijona evrov.

To gre v veliki meri pripisati dvema obsežnima nepremičninskima projektoma: obnovi lastne stavbe na Levstikovi ter opremljanju najetih prostorov na Nazorjevi ulici v Ljubljani, kamor se je lani preselila stranka.

Želeli so se odpreti

V SD selitev utemeljujejo z besedami, da prostori na Levstikovi niso bili več primerni za “visoko dinamično organizacijo, k čemur je stremela progresivna in odprta SD”.

Poudarili so, da so želeli delo in življenje sodobne, odprte in dinamične stranke približati ter odpreti vsem državljanom.

“Potrebovali smo prostore v središču mestnega življenja, ki bodo omogočali neposreden dostop ljudi do SD in njenih odločevalcev. Naša želja je, da bi bilo celotno delo in življenje stranke vidno in dostopno vsem. Da bi lahko vsakdo spremljal naše delo in poslanstvo ter da bi imel prav vsak možnost, da se tudi med sprehodom skozi središče glavnega mesta odloči, da postane del socialdemokratskega gibanja,” so izpostavili v stranki, ki je sicer na zadnjih državnozborskih volitvah dobila sedem poslancev.

Dve dvorani, snemalni studio, kavarna

Predsedstvo SD je tako prikimalo predlogu takratnega glavnega tajnika Klemna Žiberta, da stavbo na Levstikovi oddajo v dolgoročni najem Inštitutu 1. maj. Gre za socialdemokratski think tank, katerega ustanovitelja sta bila Žibert in tedanja predsednica SD Tanja Fajon.

Naša želja je, da bi bilo celotno delo in življenje stranke vidno in dostopno vsem ljudem.

Socialni demokrati

Sklenili so najemno pogodbo, po kateri je inštitut stranki plačeval 13.500 evrov mesečne najemnine (28 evrov na kvadratni meter). Ob visoki najemnini ne gre spregledati, da je bil vanjo vračunan tudi strošek prenove stavbe in da je zasebni zavod zaradi prenavljanja lahko koristil zgolj garažo, v kateri je imel pisarno.

Prenova je potekala po zamisli Inštituta 1. maj, ki je nameraval v stavbi imeti dve dvorani, snemalni studio, reprezentančno sobo in več drugih delovnih sob. Del teh prostorov bi tudi oddajal.

Pred stavbo pa so po besedah zdaj že bivšega direktorja inštituta Jana Škoberneta načrtovali eno lepših kavarnic v Ljubljani, kjer bi se odvijali manjši festivali, glasbeni dogodki, branje knjig … Šlo bi torej za nekakšen “francoski bistro”, ki bi bil tudi pomemben vir dohodkov inštituta.

“Pogodbo sem sklenil, ker sem imel poslovno matematiko, da bi bila ta hiša na dolgi rok generator pozitivnega finančnega toka. Če bi najemnina v mojih simulacijah in kalkulacijah pomenila breme, v to ne bi šel,” je poudaril Škoberne. Ob tem je zanikal, da bi obstajal načrt, po katerem bi se prek inštituta financirala SD.

Skrivnostni donatorji

Zasebni zavod Inštitut 1. maj je imel lani, v prvem letu delovanja, 389 tisoč evrov prihodkov. Kot nam je povedala nova direktorica Maja Mohar, je inštitut na trgu ustvaril le dobrih šest tisoč evrov, ostalo pa so “donacije pravnih in fizičnih oseb iz Republike Slovenije”. A imen donatorjev ne razkrijejo.

Našo prošnjo za razkritje smo utemeljevali z navedbami, da je bila soustanoviteljica inštituta Tanja Fajon, ki vodi zunanje ministrstvo in torej razpolaga s proračunskimi sredstvi. V medijih pa so se pojavili tudi namigi, da bi utegnile biti med donatorji pravne osebe, ki so na razpisih ministrstva za gospodarstvo dobile proračunski denar.

Vendar Mohar vztraja: “Ker so donacije, za razliko od sponzorstev, brezpogojne, seznama donatorjev brez njihovega izrecnega dovoljenja ne moremo razkriti.” Tako ona kot Škoberne sta poudarila, da je inštitut večkrat pozval k sprejemu zakonodaje, s katero bi omogočili tudi večjo preglednost donacij. A je zanimivo, da nam nista želela razkriti niti števila fizičnih in pravnih oseb, ki so inštitutu donirale sredstva.

Škoberne nam je še dejal, da sam seznama donatorjev ni pokazal niti ustanoviteljema inštituta, člani upravnega odbora pa da so dobili zgolj anonimizirane podatke. Po besedah naših virov pa varovanje podatkov le ni bilo tako vodotesno in naj bi bil vsaj Žibert z (nekaterimi) donatorji seznanjen.

Neuradno naj bi sicer predstavniki SD dobili zagotovilo, da med donatorji ni podjetij v lasti države.

Po Škobernetu absolventka

V tričlanskem upravnem odboru inštituta sedijo vidni predstavniki SD. Predsednik je nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček, ki se je na zadnjem kongresu potegoval za glavnega tajnika, člana pa sta Živa Živković, ki je bila izvoljena za glavno tajnico, v preteklosti pa je bila vrsto let zadolžena za koordinacijo delovanja organov SD in strankinih aktivnosti, ter Žibertov predhodnik na mestu glavnega tajnika Dejan Levanič.

Mnogim v stranki pa se zdi presenetljivo, da je po Škobernetu, ki je bil v preteklosti poslanec in državni sekretar, na čelo Inštituta 1. maj prišla Maja Mohar. Ta je bila sicer v preteklem letu vodja projektov inštituta, a ne gre spregledati, da so na čelu strankarskih think tankov po svetu običajno nekoč močne politične osebnosti: bivši kanclerji, ministri, poslanci.

To velja tudi za fundacije, s katerimi sodeluje Inštitut 1. maj: nemški Friedrich-Ebert Foundation vodi nekdanji predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz, avstrijski Karl-Renner-Institut nekdanja ministrica za promet in poslanka Doris Bures, upravni odbor švedskega Olof Palme centra vodi nekdanja zunanja ministrica Margot Wallström , generalna sekretarka je nekdanja svetovalka na zunanjem ministrstvu Anna Sundström …

Maja Mohar pa je, kot lahko preberemo na spletni strani Inštituta 1. maj, absolventka španskega in italijanskega jezika, predsednica krajevne skupnosti Vodovodni stolp v Kranju in podpredsednica kranjske SD.

Negotova usoda inštituta

Mohar pojasnjuje, da je Inštitut 1. maj vsa prejeta sredstva porabil za izvedbo programov, ki so bili v celoti brezplačni za vse udeležence, za stroške dela ter stroške povezane s poslovanjem. In dodaja, da so po tem, ko jim je SD enostransko odpovedala pogodbo o najemu prostorov na Levstikovi ulici, v fazi programske, kadrovske in prostorske reorganizacije.

Kot je razvidno s spletne strani zavoda, je Mohar pravzaprav edina, ki je ostala tam zaposlena. Škoberne je svoj odhod pospremil z besedami, da je hotel narediti res dober think tank, a so se stvari odvile drugače, kot si je želel, in je bila ekipi inštituta storjena velika krivica. O tem, da je najemna pogodba prekinjena, je po lastnih navedbah izvedel iz medijev. Nato pa so se pojavile različne ideje o nadaljnji poti inštituta, a se v nobeni od njih ni prepoznal.

Fajon: Delali smo dobro in zakonito

Sredi marca je iz ustanoviteljstva inštituta izstopila Tanja Fajon; njegov edini ustanovitelj je tako ostal Žibert. Fajon smo vprašali, ali se je za umik odločila zaradi sumov o netransparentnosti delovanja inštituta. Pa tudi, kakšna je bila njena vloga pri oddajanju stavbe na Levstikovi ter najemu prostorov na Nazorjevi ter njeno videnje teh poslov.

Odgovorila nam je, da v času vodenja stranke in soustanoviteljstva zasebnega zavoda ni zaznala nobenih sumov nepravilnosti.

“Tako SD kot Inštitut 1. maj sta svoje delo in poslanstvo po mojem vedenju opravljala dobro in zakonito. Poslovodne odločitve so sprejemali za to pristojni individualni organi – glavni tajnik, direktor, upravni odbor, predsedstvo – zato odločitev, ki niso bile v moji pristojnosti in z njimi nisem bila seznanjena, ne morem komentirati,” je s prstom na druge pokazala Fajon.

Na naše ponovno vprašanje, zakaj je torej izstopila iz ustanoviteljstva inštituta, če je ta tako dobro delal, pa ni odgovorila.

V času svojega vodenja stranke SD ali v času, ko sem bila soustanoviteljica zasebnega zavoda Inštitut 1. maj, nisem zaznala nobenih sumov nepravilnosti. 

Tanja Fajon, nekdanja predsednica SD

Neplačani računi in nov strošek

Obnovitvena dela na Levstikovi še niso v celoti zaključena, so pa že do zdaj znesla 208 tisoč evrov. Prvi račun je SD prejela v decembru lani, drugega pa v letošnjem februarju. Rok za plačilo obeh je že potekel, a ju stranka še ni plačala, čeprav je – kot omenjeno – inštitut zaradi vštetih stroškov obnove plačeval višjo najemnino.

Odpoved najemne pogodbe za stavbo na Levstikovi, za kar se je odločil Žibertov naslednik Matevž Frangež, pa za stranko pomeni nov strošek. Inštitutu mora namreč vrniti 153.900 evrov najemnin in varščine – obdržala bo le najemnino za uporabo garaže.

“Računamo, da bo sporazum o vračilu sredstev izvršen v dobri veri in v najkrajšem možnem času,” je poudarila direktorica inštituta Maja Mohar.

“Zakaj bi toliko vlagal v nepremičnino, ki ni tvoja?”

Prav tako je SD drago stala želja, da bi bila ljudem dostopna tudi med “sprehodom skozi središče glavnega mesta”.

S podjetjem KF storitve in razvoj ima namreč sklenjeno petletno najemno pogodbo za prostore na Nazorjevi z najemnino dobrih 13 tisoč evrov mesečno. Veliko pa bo morala plačati tudi za zaključna dela in opremljanje teh prostorov. Po naših informacijah je doslej prejela za več kot 570 tisoč evrov računov.

Račun za prvo fazo del je stranka plačala do decembra lani. “Trenutno potekajo še manjša dela, odprava napak, druga faza, ki bodo zaključena v naslednjih mesecih. Za drugo fazo del smo račun prejeli v februarju 2024,” so navedli v SD.

Sodeč po finančnem poročilu, ki so ga prejeli delegati kongresa, pa so ta “manjša dela” in “odpravljanje napak” zelo draga: računi za drugo fazo, ki še niso plačani, namreč znašajo kar 398 tisoč evrov.

Visoka cena za dokončno ureditev in opremljanje prostorov na Nazorjevi pa je mnoge v SD močno presenetila. “Zakaj bi se toliko vlagalo v nepremičnino, ki ni tvoja?” se čudi eden naših sogovornikov.

Mediji so sicer poročali tudi o tem, da je Žibert, ki je podpisoval vse najemne pogodbe SD in pogodbe z izvajalci, v isti stavbi na Nazorjevi in od istega podjetja najel več kot 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje za 2.100 evrov na mesec.

Deljena “krivda”

Kot je znano, je Žiberta z mesta glavnega tajnika odnesla afera sodna stavba. Še vedno pa je zaposlen na stranki in prejema enako plačo, kot jo je kot glavni tajnik (okoli 3.000 evrov neto).

Po besedah nekaterih naših sogovornikov pa za strankino veliko zadolžitev v zadnjem letu dni vendarle ni mogoče kriviti zgolj Žiberta. “Članom predsedstva je bilo predstavljeno, da bo stranka najela prostore v mestu in da se bo na Levstikovo vselil Inštitut 1. maj, nikoli pa ni bila predstavljena neka jasnejša finančna konstrukcija. A je res tudi to, da kakšnih podrobnejših vprašanj nismo postavljali,” je dejal eden naših sogovornikov iz SD.

Po njegovi oceni so torej “krivi” tudi drugi vodilni predstavniki stranke, ki niso bili dovolj vztrajni, da bi zahtevali projektni načrt, finančno konstrukcijo …

“Stranka se nikoli ni resno ukvarjala s finančnimi vprašanji, temveč je to prepuščala glavnim tajnikom v smislu ’znajdite se’. To se bo moralo spremeniti,” je še ocenil naš sogovornik.

Podpisoval tudi sam s sabo

Danes ima tako SD 1,8 milijona evrov dolga. Gre za 400 tisoč evrov bančnega posojila, 98 tisoč evrov limita na bančnem računu, 814 tisoč zapadlih, a neporavnanih poslovnih obveznosti (okoli 600 tisoč se nanaša na obnovitvena dela in opremo), obveznost vračila najemnine inštitutu v višini 154 tisoč evrov ter še nekatere druge, ki nanesejo nekaj deset tisoč evrov.

Ima pa stranka tudi za okoli 300 tisoč evrov dolga do 22 fizičnih oseb. Šlo naj bi večinoma za Žibertove sorodnike in prijatelje, ki so stranki dali posojila – najmanjše je znašalo 3.500 evrov, najvišja pa po 20 tisoč evrov.

Po besedah naših virov je nekdanji glavni tajnik ta posojila utemeljil z besedami, da je lani pri več bankah poskušal najeti nov kredit, a neuspešno, zato se je obrnil na družino in prijatelje. Kot je razvidno iz javno dostopnih dokumentov, so vsi denar posodili za eno leto in po 4,2-odstotni obrestni meri.

Po informacijah Forbesa Slovenija je posojilne pogodbe podpisoval Žibert – tudi pogodbo s samim sabo, ko je stranki posodil 19.500 evrov. Kot je slišati, stranka nobenemu od 22 posojilodajalcev do zdaj denarja ni vrnila.

Radodaren Žibertov prijatelj

Med njimi je tudi Žibertov prijatelj Jan Šabič, ki ima v Ljubljani več gostinskih lokalov. Čeprav naj ne bi bil član SD, pa njegovo ime najdemo tudi na seznamu osmih fizičnih oseb, ki so lani SD prispevale več kot povprečno bruto mesečno plačo na delavca v Sloveniji. Šabič je stranki daroval 10 tisoč evrov.

Na drugem mestu med donatorji je s 7.830 evri Zvijezdan Mikić, namestnik zadnjih glavnih tajnikov stranke. Njegov prispevek stranki je več naših sogovornikov precej presenetil. Kot pravijo, bi pričakovali, da bi stranki darovali funkcionarji in ne zaposleni na SD.

Stranka se nikoli ni resno ukvarjala s finančnimi vprašanji, temveč je to prepuščala glavnim tajnikom v smislu ’znajdite se’. To se bo moralo spremeniti.

Sogovornik iz SD

Funkcionarjev pa je na seznamu donatorjev, ki so lani prispevali stranki, bolj malo. Med njimi najdemo le vodjo poslanske skupine SD Janija Prednika (3.658,88 evra) in evropskega poslanca Milana Brgleza (3.230 evrov) – oba sta se pred tednom dni potegovala za predsednika stranke – ter podpredsednico SD Meiro Hot (2.629,03 evre).

Prav tako je med darovalci generalni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Mitja Blaganje (2.087,88 evrov).

Žibert na naša vprašanja o poslih, ki jih je izpeljal v času, ko je bil glavni tajnik SD, ni hotel odgovarjati. Dejal je le, da želi novemu nadzornemu odboru, ki naj bi ga stranka dobila na današnjem nadaljevanju kongresa, čim prej predstaviti svoje poslovanje. Ob tem pa je izrazil celo prepričanje, da se mu bo za neupravičene obtožbe marsikdo opravičil.

Kmalu nov izdatek: evropske volitve

Dolg SD torej trenutno znaša 1,8 milijona evrov, pred stranko pa je še en dogodek, ki jo bo finančno obremenil – evropske volitve. Koliko nameravajo porabiti v kampanji, Socialni demokrati ne razkrivajo, saj, kot pravijo, načrt zanjo še pripravljajo.

“Tudi v tokratni kampanji se bomo zanesli na lastno znanje, sposobnosti in ustvarjalne sile, na stik kandidatk in kandidatov, skupaj s številnimi aktivisti SD, z ljudmi na terenu, ter na digitalna orodja. Zato bomo pri porabi sredstev skromni,” dodajajo v SD.

Pred petimi leti so sicer za kampanjo za evropske volitve porabili dobrih 70 tisoč evrov.