REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Škandal v Evropskem parlamentu: Takoj ko se izgovorijo besede »Pfizer, Ursula, cepiva« – Metsola izklopi mikrofon

Škandal v Evropskem parlamentu: Takoj ko se izgovorijo besede »Pfizer, Ursula, cepiva« – Metsola izklopi mikrofon»Pfizergate« trese Evropski parlament, nemška poslanka Christine Anderson pa je opozorila, kako deluje, ko gre za zahtevo, da vendarle razčisti s korupcijo v katero je vpletena Ursula von der Leyen zaradi SMS-korespondence z direktorjem podjetja. Vir: Posnetek zaslona, X

Poslanka Evropskega parlamenta in članica Alternative za Nemčijo (AfD) Christine Anderson je objavila videoposnetek, v katerem je pokazala, kako v EP deluje razprava o aferi Pfizergate, ki je sprožila preiskavo SMS-korespondence med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in generalnim direktorjem podjetja Pfizer v primeru cepiv proti covidu.

»Škandal v Evropskem parlamentu. Zahtevala sem spremembo dnevnega reda, da bi razjasnili dogovore o cepivih med Evropsko komisijo in 'Big Pharmo'.

Toda ko izgovorim tri besede: Von der Leyen, Pfizer in korupcija, mi predsednica parlamenta (Roberta Metsola) takoj izklopi mikrofon,« je zapisala poslanka v opisu videa na omrežju X.

Nadalje navaja, da je glasovanje trajalo le sedem sekund, vse ostale stranke pa so njen predlog zavrnile, nato pa je bil razglašen odmor.

»Ko se v psevdoparlamentu tehnokratski centralizem sooči s strankami bloka, ki jim niti ni v interesu, da bi razčistili najhujše obtožbe za korupcijo lastne predsednice v zneskih visokih na desetine milijard, mar ne bi tej anti-civilni konstrukciji upravičeno rekli EUSSR,« s kančkom cinizma in spominjanjem na ustroj nekdanje Sovjetske zveze (ZSSR) sprašuje nemška poslanka Christine Anderson.

V začetku aprila je bilo uradno objavljeno, da so tožilci Evropske unije začeli preiskavo Pfizerjeve nabave cepiv, pri čemer so preučevali korespondenco med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in izvršnim direktorjem Pfizerja Albertom Burlo med pogajanji o nabavi.

Glavno vprašanje je, ali so v omenjeni nabavi podani elementi kaznivega dejanja.

Preiskovalci Evropskega javnega tožilstva (EPPO) so primer prevzeli od belgijskih tožilcev, ki so zadnjih nekaj mesecev preiskovali Ursulo von der Leyen v zvezi z »zlorabo javne funkcije, uničenjem SMS-sporočil, korupcijo in konfliktom interesov,« glede na dokumente, v katere je vpogledal Politico in tiskovni predstavnik tožilstva iz Lièga. Čeprav tožilci EPPO-ja preiskujejo domnevna kazniva dejanja, še nihče ni bil obtožen v zvezi s primerom.

Andresonova je v govoru v Evropskem parlamentu dejala, da je že dovolj hudo, da je predsednica institucije korumpirana, zdaj pa imamo še »parlament, ki to korupcijo prikriva«.

Dodala je, da so tovrstno početje nekoč imenovali nepotizem, in pozvala, naj se Ursuli »pokaže rdeči karton«, če zavrne razkritje vseh dokumentov v zvezi s sporno pogodbo s »Pfizerjem«, vredno 35 milijard evrov.

Preiskavo v tem primeru so prvotno sprožili belgijski pravosodni organi v mestu Liège v začetku leta 2023, potem ko je kazensko ovadbo vložil Frédéric Baldan, lokalni lobist. Pozneje sta se mu pridružili madžarska in poljska vlada, čeprav je Poljska po volilni zmagi proevropske vlade pod vodstvom Donalda Tuska umaknila tožbo, kot je za »Politico« povedal tiskovni predstavnik poljske vlade.

Kaj je pravzaprav predmet preiskave?

Baldanova tožba se osredotoča na domnevno izmenjavo besedilnih sporočil med von der Leynovo in izvršnim direktorjem Pfizerja Albertom Burlo pred največjim poslom Evropske unije za nakup cepiv na vrhuncu pandemije covid-19, v aferi, poimenovani Pfizergate.

New York Times je prvi razkril, da je prišlo do izmenjave sporočil med visokima uradnikoma, ko sta se pogajala o pogojih dogovora, in sprožil vzporedno tožbo proti Evropski komisiji, potem ko ta ni želela razkriti vsebine sporočil po zahtevi za dostop do dokumentov.

Novica, da Evropsko javno tožilstvo zdaj preiskuje ta primer, nakazuje nadaljnji pregled vloge predsednice Evropske komisije pri mega poslu s cepivi, katerega vrednost je bila ocenjena na več kot 20 milijard evrov.

Evropsko javno tožilstvo vodi vseevropske preiskave finančnega kriminala in lahko teoretično zaseže telefone in drugo pomembno gradivo iz uradov Evropske komisije ali drugih evropskih držav, na primer iz rodne Nemčije von der Leynove.

Sporazum, ki je predmet preiskave, je bil sklenjen na vrhuncu pandemije leta 2021 in je bil sprva ocenjen kot zmagoslavje von der Leynove.

Ogromno število takrat nabavljenih odmerkov cepiv pa je že tedaj vzbujalo dvome, »Politico« pa je konec lanskega leta razkril, da so propadla cepiva, vredna najmanj štiri milijarde evrov.

Od takrat potekajo nova pogajanja s »Pfizerjem« glede nabave cepiv, kar vzbuja dodatne dvome.

Kar zadeva preiskavo EPPO, se takšen razvoj dogodkov dogaja v izjemno občutljivem času za šefico EK, ko se bližajo nove volitve v Evropski parlament in von der Leynova upa na drugi mandat na čelu Evropske komisije.

V zvezi s spornimi sporočili Evropska komisija doslej ni želela razkriti vsebine SMS sporočil in je zavrnila celo zahtevo, da potrdi njihov obstoj, navaja »Politico«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek