Teden pred prvomajskimi počitnicami, ko lahko na slovenskih avtocestah zaradi praznikov znova pričakujemo gnečo, je Dars predstavil nove rešitve, s katerimi se bo boril proti razgretim kolonam pločevine. Gre za vrsto digitalnih in pametnih rešitev, ki naj bi bile ključne tudi za trajnost, učinkovitost in varnost avtocestnega omrežja. Med drugim bo Dars hitrost voznikov na ljubljanskem obroču že kmalu nadziral s sekcijskim merjenjem, z vašim vozilom pa bo lahko celo komuniciral. Kako?
Predstavljajte si, da se na povprečen poletni delovni dan peljete po ljubljanski obvoznici. Kljub temu, da niste padli v jutranjo ali popoldansko prometno konico, se kar naenkrat brez očitnega razloga znajdete v koloni razgrete pločevine, ki se ne premika nikamor, vi pa se sprašujete, kaj se dogaja.
Pred nekaj leti so se prav to spraševali tudi na Darsu, ko so gnečo pričakovali in napovedovali za konec tedna, ne pa na navaden dan sredi tedna.
Šele kasneje so ugotovili, da so v svoji prometni napovedi upoštevali zgolj vreme za Slovenijo, niso pa pogledali vremenske napovedi za sosednjo Hrvaško oziroma območje Jadrana. Napovedan dež in nevihte so bile ključne, da so turisti svoj dopust zaključili prej in se množično odpravili proti severu, kar je promet okoli naše prestolnice ohromilo.
A zdaj je drugače, pravijo na Darsu, umetna inteligenca, ki jo uporabljajo, upošteva tudi takšne vremenske napovedi in še veliko več. “Avtocesta prihodnosti je tukaj,” je napovedal član uprave Andrej Ribič ob predstavitvi umetne inteligence in digitalnih rešitev, ki jih upravljalec naših avtocest uvaja na avtocestni križ. Po besedah direktorja področja upravljanja Aleša Cantaruttija številne nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, digitalni dvojček, virtualna resničnost na Darsu niso več le teoretski koncepti, ampak so realnost, ki jo uvajajo v vsakodnevno delovanje. “Tako se ob bok postavljamo primerljivim sodobnim upravljavcem avtocest,” meni Ribič.
Inteligentni sistem, ki bo komuniciral direktno z vašim vozilom
Da bi digitalne rešitve in inteligentni kooperativni transportni sistemi delovali in služili voznikom, Dars ves čas zbira vrsto podatkov, pravi vodja službe za razvoj novih tehnologij Ulrich Zorin. Podatke zbirajo preko GPS sistemov v vozilih, aplikacije Promet+, vremenskih postaj in pa 240 števcev prometa, ki beležijo hitrost, število in vrsto vozil.
Gre za enormno število informacij, ki jih človek ne more obdelati sam, zato jim pri tem pomaga umetna inteligenca. Rezultat so med drugim obvestila, ki jih vidite na informacijskih tablah nad avtocesto ali slišite po radiu, a že kmalu bi Dars lahko komuniciral direktno z vašim vozilom. Po besedah Zorina gre za revolucionarni sistem C-ITS, ki bo poskrbel, da se bo na vaši nadzorni plošči vozila pojavilo obvestilo.
Antene, ki so trenutno postavljene v Prekmurju, na Primorskem, Gorenjskem (letos jih bodo postavili tudi na ljubljanskem obroču), bodo s pomočjo mikrovalov v vozila pošiljale podatke o nesrečah, gneči, delovnih zaporah, vremenskih nevšečnostih, živalih na cestišču itd. “In to brez uporabe aplikacije in navigacije,” je pojasnil Zorin.
Ta sistem sicer trenutno deluje samo Volkswagnovih vozilih. “Trenutno smo v sklepni fazi z Volkswagnom, da nam odobrijo te protokole. Pričakujemo, da bomo v drugi polovici leta tudi v Sloveniji v polni funkciji vzpostavili ta sistem komuniciranja preko anten,” je med drugim navedel Zorin. Podobno tehnologijo naj bi začeli vgrajevati tudi v Toyotina in Renaultova vozila, sistem pa se bo lahko povezal tudi z drugimi državami.
Nad zastoje na ljubljanski obvoznici s sekcijskim merjenjem
Na Darsu napovedujejo, da bodo zastoje na ljubljanskem ringu in vpadnicah skušali omiliti z dvema sistemoma. Že (predvidoma) konec tega leta bodo najprej vzpostavili sistem upravljanja prometa.
Povedano drugače: ko bo sistem zaznal večje število vozil, oziroma da na odseku nastaja gneča, se bo na portalu izpisala nižja omejitev hitrosti, kot velja sicer. Vozniki bodo recimo namesto 110 kilometrov na uro vozili zgolj 80 kilometrov na uro.
A ker se na Darsu zavedajo, da se številni omejitev ne bodo držali, bodo v prihodnosti hitrost vožnje nadzirali s sekcijskim merjenjem. “Tako bomo poskrbeli, da bo promet bolj umirjen in tekoč, pretočnost po bo gotovo za nekaj odstotkov boljša kot v preteklosti,” je pojasnil vodja službe za razvoj novih tehnologij Ulrich Zorin.
Zakaj je Dars delovne zapore načrtoval na izjemno prometen vikend?
Nismo še zakorakali v poletno turistično sezono, pa so številni vozniki prvi vikend v aprilu na več odsekih avtoceste čakali več kot debelo uro. Ker je bila vremenska napoved odlična, so se namreč trume Slovencev odpravile na izlet, ob tem pa so se na Hrvaškem, Madžarskem, v večjem delu Nemčije in Češke zaključevale šolske počitnice.
Kljub temu da je Dars — tudi zaradi umetne inteligence in pametnih sistemov — to vedel, se je odločil, da bodo na številnih odsekih potekala gradbena dela. Zakaj? Ulrich Zorin je pojasnil, da so sistemi skupaj z umetno inteligenco in zaposlenimi izračunali, da bo takrat škoda najmanjša. Če bi ista dela izvajali, recimo v ponedeljek, bi bila situacija še slabša.
Predsednik uprave Dars David Skornšek je ob tem dodal, da primerne oziroma najbolj optimalne termine za gradbena dela težko najdejo. “Zaporam pa se težko izognemo, saj je avtocesta stara, popravila pa zaradi zagotavljanja varnosti nujna.”
Zdaj bodo po njegovih besedah in napovedih člana uprave Andreja Ribiča večino del skušali opraviti v nočnem času. “Takrat, ko bodo zapore veljale, bodo intenzivne. To pomeni, da se ne bo več dogajalo, da na gradbišču ne bo nikogar.” Več v videu spodaj.
Tovorni promet “generira največ težav”
Velik poudarek po besedah Ulricha Zorina na Darsu dajejo tovornemu prometu, ki “generira največ težav”. Celotno avtocestno omrežje je zato pokrito s sistemom, ki tovornjake stehta. “Tako v vsakem trenutku vemo, kje v Sloveniji je pretežko vozilo. Podatki gredo v nadzorni center in policijo, ki na podlagi registrske tablice tovornjak ustavi in iz prometa izloči. “Tako preprečimo, da bi se pretežek tovornjak zaletel v stoječo kolono in povzročil hudo prometno nesrečo,” je povedal.
Med najnovejšimi dosežki je izpostavil tudi spremljanje tovornih vozil v vseh predorih. “Za vsak predor vemo, ali tovorno vozilo prevaža nevarno snov ali ne.” Te podatke posredujejo gasilcem, ki se lahko glede na nevarnost tovora pripraviijo na intervencijo.
Zorin je izpostavil še sistem za spremljanje pregretih vozil v predoru Karavanke. “Vsak tovornjak skeniramo, tako pa vidim, ali ima pregret motor ali zavore. Nato ga za 30 minut izločimo iz pormeta, da se ohladi in znova spustimo v karavanško cev.”
Letos na Darsu načrtujejo še digitalizacijo zasedenosti parkirnih mest za tovornjake, da bodo vozniki lažje načrtovali, kjer se bodo ustavili in počivali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje