Nova sončna elektrarna je uvod v zeleno prihodnost Luke Koper

V Luki Koper so zaključili gradnjo ene največjih sončnih elektrarn v državi, ki je dovolj velika, da bi z njo lahko prekrili dve nogometni igrišči in pol. Projekt je sicer le uvertura v elektrifikacijo pristanišča. V ta namen naj bi v Luki Koper v prihodnjih letih vložili več kot 100 milijonov evrov.

KOPER > “Luka Koper je vpeta v občutljiv ekosistem. Z ene strani nas obdaja Naravni rezervat Škocjanski zatok, z druge strani pa morje. Le pogled stran je tudi naravno območje Krajinski park Debeli rtič. V tako kompleksnem in edinstvenem ekosistemu je ključno, da vse dejavnosti vodimo na način, da ne porušimo tega naravnega ravnovesja. Posegi v prostor morajo biti čim manjši oziroma zanemarljivi,” je ob današnji predstavitvi nove sončne elektrarne poudarila Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper.

Zelena energija za 880 gospodinjstev

Sončna elektrarna se razprostira na strehah skladišč terminala za generalne tovore, in sicer na 15000 kvadratnih metrih površine, kar je dovolj, da bi s sončnimi paneli prekrili dve nogometni igrišči in pol, je dejala predsednica uprave. Sončni paneli bodo imeli skupno moč 3,3 megavata, toliko električne energije bi zadostovalo za letno porabo 880 slovenskih gospodinjstev.

15000

kvadratnih metrov sončnih panelov ima skupno moč

3,3

megavata

Luka Koper je doslej proizvajala zgolj en odstotek energije iz obnovljivih virov, se pravi s sončnimi elektrarnami. Z izgradnjo nove elektrarne pa se bo delež proizvedene energije iz obnovljivih virov zvišal na 10 odstotkov celoletne porabe električne energije v pristanišču.

Vrednost naložbe znaša 2,8 milijona evrov, od tega je 1,3 milijona evrov Luka Koper prejela iz projekta SOPOREM (Solar Power for Reducing Emissions). Projekt v okviru finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora (EGP) financirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška. Poleg Luke Koper, ki je bila vodilni partner, sta pri projektu sodelovali še Mestna občina Koper in norveška družba Greenstat. Današnjega slavnostnega dogodka ob odprtju nove sončne elektrarne v koprskem tovornem pristanišču se je udeležila tudi norveška veleposlanica Trine Skymoen, ki je poudarila, da je zeleni prehod ključen tudi na področjih, kot so pristaniške dejavnosti, pomorstvo in gradbeništvo.

Vozila in mehanizacija na električni pogon

V Luki Koper so sicer prvo sončno elektrarno zgradili že leta 2018, danes jih imajo v uporabi že deset. Kržan je še izpostavila, da je nova elektrarna zgolj prva med naložbami v zeleno prihodnost pristanišča. “Zastavili smo si cilj, da bi sončne elektrarne do leta 2030 imele skupno moč deset megavatov, kar bi zadostovalo za 25 odstotkov letne porabe električne energije v pristanišču,” je napovedala in dodala, da bo vsa luška mehanizacija, ki jo zdaj poganjajo fosilna goriva, prešla na elektriko. “Tudi zato so nadaljnji nakupi usmerjeni v vozila in mehanizacijo na električni pogon.”

100 milijonov za elektrifikacijo pomolov

V Luki Koper sicer napovedujejo tudi elektrifikacijo pomolov, ki bo ladjam omogočala, da se napajajo s kopnega. To bo tudi največja naložba v zeleno preobrazbo. Po besedah predsednice uprave naj bi vrednost naložbe znašala približno 100 milijonov evrov. Elektrifikacijo pomola naj bi izvedli v dveh fazah. Prva naj bi obsegala izgradnjo daljnovoda Dekani-Koper, druga pa ureditev razvejanega omrežja znotraj pristanišča, je pojasnil vodja področja ekologije v Luki Koper Boštjan Pavlič. Tudi projekt EALING (European flagship action for cold ironing in ports), ki so ga danes predstavili na odprtju nove sončne elektrarne, zajema priklop ladij na kopensko električno omrežje. Sicer pa napajanje ladij s kopnega ni tako enostavno, je dejal Boris Sučić z Inštituta Jožef Stefan. “Potrebnih je nekaj dodatnih tehničnih ukrepov, med drugim zato, ker je na ladjah izmenični tok s frekvenco 60 hertzov in ne 50 kot v našem omrežju. Velika potniška ladja potrebuje tudi do 20 megavatov moči,” je obrazložil in posvaril, da če priključitev ne bo skrbno načrtovali, bi lahko povzročila električni mrk na celotnem območju južne Primorske. Sučić je še prepričan, da bi z uvajanjem zelenih tehnologij v Luki Koper do leta 2050 porabili manj električne energije kot zdaj, hkrati pa pretovorili še enkrat več blaga.

---