Slovenski portal, ki ponuja mojstre za delo na domu, se širi po Evropi

Enajst let po zagonu spletnega portala MojMojster, ki objavlja storitve in izdelke obrtnikov, eden njegovih ustanoviteljev Martin Pelcl pravi: “Smo približno na polovici tega, kar mislimo, da bi lahko razvili.”

Cilj je zgraditi ekosistem, v katerem bi lahko posameznik, ki išče rešitev za svoj dom, našel vse – od arhitektov, financiranja in izvajalcev projekta do gradbenega materiala. V končni verziji portala želijo izvajalcem ponuditi priložnosti za posel in jim dati še možnost za nabavo stvari, ki jih potrebujejo za delo.

MojMojster upravlja podjetje Daibau (gre za skovanko iz nemških fonemov, ki so si jo nadeli ob vstopu na tuje trge), ki ga je s Pelclom ustanovil Gregor Černelč. Pelcl in Černelč sta po izobrazbi arhitekta. Idejo za portal sta dobila v arhitekturnih birojih, kjer sta težko našla primerne izvajalce.

Sedež imajo na Hrvaškem, kamor so se iz Slovenije preselili zaradi zahtev investitorjev, saj naj bi bilo pri sosedih ugodnejše poslovno okolje za zagonska podjetja. Doslej so pridobili več investicij skladov tveganega kapitala in podjetij; nazadnje leta 2021. Zneska vseh naložb ne razkrivajo, pravijo le, da se jim je na račun nateklo nekaj milijonov evrov. Eden od vlagateljev je sklad South Central Ventures. Ustanovitelja ostajata večinska lastnika v podjetju.

Na več trgih, poljski pod vprašajem

Delujejo na več evropskih trgih. Najpomembnejši je slovenski, sledijo Avstrija, Hrvaška, Srbija in Slovaška. Prevzem vodilnega položaja v prihodnjih letih napovedujejo za Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. Pred enim letom so na seznam poskusno dodali Nigerijo in Vietnam.

Osredotočajo se predvsem na osem trgov, kjer imajo vodilni položaj, ki ga želijo utrditi. Na prva tri mesta se poskušajo povzpeti tudi drugod.

Pod vprašajem je medtem obstanek portala v Poljski, kjer se soočajo z močno konkurenco. “Delovanje bomo tam verjetno skrčili. Iz istega razloga se ne bomo širili niti v Italijo in zahodnejše države. Iščemo razmeroma razvite trge, kjer močnih konkurentov še ni,” pravi Pelcl.

Pri Daibau za trenutno delovanje ne potrebujejo novih investicij, saj nadaljujejo organsko rast. Dodaten kapital bi iskali, če bi kateri od novih poslov začel kazati velik potencial.

“Jedro našega poslovanja je dobičkonosno in lahko vzdržuje druge testne operacije in nove kanale, denimo platformo za gradbeni material,” trenutno poslovanje opiše Pelcl.

Za zdaj še ne ustvarjajo dobička

Slovensko podjetje Daibau (gre za podjetje, ki je v lasti krovne hrvaške družbe) je leta 2022 ustvarilo 857 tisoč prihodkov od prodaje. Zadnjih pet let so vedno, z izjemo leta 2021, končali z izgubo. A bilanca slovenskega podjetja po Pelclovih besedah ni konsolidirana in ne odraža poslovanja skupine.

Leta 2022 je, kot je pojasnil, skupina ustvarila malo več kot milijon evrov prihodkov iz naslova mesečnih naročnin, ki so njihov glavni prihodek. Lani je bila številka večja za okoli šestdeset odstotkov, podobno rast pričakujejo tudi letos. Kolikšna je izguba, ne razkrivajo.

“Izgubo delamo, ker vlagamo v nove trge. Ustvarjanje dobička za zdaj ni cilj, zasledujemo maksimizacijo rasti in optimizacijo procesov,” pravi Pelcl. Prvi dobiček napoveduje za takrat, ko bodo na vseh trgih dosegli dostojno pozicijo.

Tretjina vseh zaposlenih dela v marketingu

Največji strošek je strošek dela. Kaj vse počnejo?

“Zaposleni identificirajo izvajalce in jih preverjajo. Torej, da na platformo uvrstimo izvajalce, ki so dejansko primerni za povezovanje z uporabniki. Ogromno delamo na vsebini, za katero skrbi več deset ljudi. Prav tako veliko oglašujemo. Vse to pomeni rast. Ne nazadnje, če vpišete v spletni iskalnik karkoli v zvezi z gradbeništvom, boste videli, da smo na prvih mestih. To je rezultat desetletnega dela.”

V državah, kjer so prisotni, zaposlujejo skupaj okoli sto ljudi. Približno četrtina jih je v Sloveniji, največji del ekipe je v Srbiji. Pelcl pravi, da približno 35 odstotkov vseh zaposlenih dela v marketingu, dvajset odstotkov jih preverja izvajalce.

V podjetju ocenjujejo, da je bilo lani prek njihove platforme speljana milijarda evrov poslov. Od teh sicer neposrednega dohodka nimajo, saj provizij ne pobirajo.

Portal na vseh trgih beleži milijon in pol unikatnih mesečnih uporabnikov, registriranih je okoli 170.000 izvajalcev. Tem na začetku ponujajo brezplačno preizkušanje sistema.

Kako preprečujejo objavo slabih mojstrov

Podjetje se občasno sooča tudi s kritikami. V redakcijo smo denimo prejeli izkušnjo uporabnika, ki je prek portala MojMojster našel izvajalca, s katerim je zdaj v sodnem sporu zaradi več deset tisoč evrov.

Pelcl se zaveda, da se lahko najde izvajalec, ki je bil včeraj dober in je danes slab. Ob tem zagotavlja, da poskušajo slabe prakse izključiti iz portala. “Vsak uporabnik lahko odda komentar o izvajalcu. Če pride do negativnega mnenja, poskušamo to razrešiti kot arbiter.”

Podjetje v takšnih primerih vpraša stranke po več informacijah o nastali težavi, medtem ko izvajalca pozovejo, naj težavo v tridesetih dneh odpravi. Pelcl ob tem poudarja, da njegovo podjetje legalno ni obvezano, da ukrepa, saj transakcije ne potekajo čez njihovo podjetje.

“Stranka si sama zbere izvajalca in sklene z njim odnos. Je pa naša moralna odgovornost, da vsem stojimo ob strani. Na voljo je telefonska številka skrbnika portala, ki ga lahko kdorkoli kadarkoli pokliče.”

Če izvajalec prejme dve negativni oceni, ker naj bi storil škodo, na portalu MojMojster ne more več poslovati.

Težave iščejo tudi uporabniki sami

A Pelcl opozarja še na številne uporabnike, ki namenoma iščejo napake pri izvajalcih. “S platformo poskušajo ustvariti tudi vzvod, da potem lahko izvajalca izsiljujejo za neplačilo. Zato smo postavljeni v nekoliko nezavidljiv položaj, ker moramo ugotavljati, kaj se je dogajalo in individualno odločati, ali bomo izvajalca izključili oziroma kako bomo prikazali oddano negativno oceno.”

Je možno, da se slabi izvajalci po izločitvi vrnejo na portal? To je sicer mogoče, pravi Pelcl, vendar dodaja, da sledijo identifikaciji izvajalcev. “Telefonska številka ter ime in priimek sta naša glavna identifikatorja. Če nekdo to zamenja, ne moremo nič narediti. Če pa je tukaj konsistenten, ga ujamemo in blokiramo.”

Podjetje ima varnostne mehanizme že pred prvo uvrstitvijo izvajalca v svoj imenik. Kot pravijo, najprej preverijo njegove finance, odprte terjatve, dnevno spremljajo tudi blokade računov. Podatke združijo v bonitetnem poročilu, ki ga prikažejo stranki.

Martin Pelcl trdi, da je sicer malo izvajalcev, ki jih zavrnejo takoj na začetku. Novince regulirajo tudi s poskusnimi obdobji, kjer jim dajo možnost sodelovanja na manjših projektih. “Če ima izvajalec tam dobre odzive, lahko z nami sklene naročnino. Gre za preverbo v dveh korakih: pregled osnovnih indikatorjev, na primer financ, če oseba korektno posluje, šele potem lahko gre z nami v poskusno obdobje. In če je pri tem uspešen, lahko sklene naročnino. Takrat se začnejo objavljati tudi komentarji in vse ostalo.”

Imenik izvajalcev je na MojMojster zastavljen tako, da se višje uvrščajo posamezniki z boljšimi ocenami.

Si lahko izvajalci boljšo pozicijo kupijo z oglasi? Ti so namreč na portalu prisotni, oglašujejo denimo izdelke obrtnikov. Pelcl trdi, da plačilo za oglaševanje ne vpliva na uvrstitev izvajalcev pri iskanju.