Bodo v Dobrovniku še gojili orhideje? Ministrstvo bo o pritožbah podjetja odločalo avgusta

Tako kot okoljski inšpektorat tudi Arso postavlja pogoje, ki jih bo vlagatelj v nove objekte moral izpolniti pred začetkom obratovanja. Zmanjšati bo moral količino načrpane geotermalne vode na raven, dovoljeno s koncesijo, rešiti način odvajanja odpadne industrijske vode ter znižati njeno temperaturo na iztoku.

Dobrovniškemu podjetju Ocean Orchids grozi prepoved opravljanja dejavnosti vzgoje orhidej v rastlinjakih. Okoljski inšpektorat je namreč podjetju 22. maja izdal odločbo s takšno prepovedjo, ker naprava za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo ali neposredno oziroma posredno v vode deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja. Odločba še ni pravnomočna, saj se je podjetje pritožilo in zadevo zdaj obravnava drugostopenjski organ, to je ministrstvo za okolje in prostor (MOP).

Dva milijona evrov je država namenila Ocean Orchidu za širitev proizvodnje in logistični center.

Je rastlinjak stavba ali kmetijski objekt?

"V očeh Slovenije je rastlinjak postal stavba in ne več kmetijski objekt," je direktor Roman Ferenčak navedel razlog za nastali položaj, na osnovi katerega je inšpektorat izdal odločbo, ki je za obstoj podjetja morda usodna. Vlada je namreč zadnji dve leti sprejela dve uredbi, o razvrščanju objektov ter o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, na tej podlagi pa je potem okoljski inšpektorat izdal odločbo, ki se nanaša na pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Čeprav ni mogoče napovedovati, kako bo o pritožbi podjetja odločilo okoljsko ministrstvo, Ferenčak pričakuje, da bo izhajalo iz tega, da rastlinjak ni stavba, ampak je kmetijski objekt za primarno kmetijsko proizvodnjo. "Toda problem je v tem, da v uredbi status rastlinjaka ni pojasnjen, s tem pa avtomatsko spada med objekte, celo med naprave," je jasen Ferenčak.

Ferenčak odgovornost za velik nesmisel, ki se je znašel v aktih, pripisuje kmetijskemu ministrstvu oziroma prejšnjemu ministru. "Zdajšnja ministrica za kmetijstvo rešuje situacijo. Tudi pri drugih je težava, saj naj bi se po nekaterih informacijah subvencije, ki jih je kmetijsko ministrstvo podelilo za gradnje rastlinjakov, celo vračale, kajti zdaj v Sloveniji ne moreš graditi rastlinjaka v skladu z namenom objekta, to je primarna proizvodnja kmetijskega pridelka," je razsežnost problema predstavil sogovornik.

Problem tudi črpanje termalne vode

Okoljski inšpektorat je podjetju Ocean Orchids 17. maja izdal tudi odločbo o uporabi termalne vode. Odločba odreja, da količina načrpane vode ne sme presegati dovoljene količine po koncesijski pogodbi, ki znaša 189.216 kubičnih metrov na leto, in da črpanje termalne vode ne sme presegati šest litrov na sekundo. Odločba še ni veljavna, saj se je podjetje zoper njo pritožilo na MOP.
Ferenčak pravi, da je podjetje pridobilo leta 2005 vodno dovoljenje, na podlagi katerega so pridobili tudi uporabno dovoljenje za prvi rastlinjak. Delno vodno dovoljenje je bilo veljavno do konca leta 2007. V skladu s takratno zakonodajo so dali vlogo za podaljšanje veljavnosti vodnega dovoljenja oziroma podelitev koncesije. "Toda od začetka leta 2008 do sredine leta 2015 smo imeli molk organa. Plačevali smo povračila, dovoljenja za uporabo vode pa nismo imeli. Leta 2015 se je potem država odločila, da bo podelila koncesije. Pri tem je izhajala iz dejstva, da količina geotermalne vode v bazenu pada in da vsi porabniki na severovzhodu Slovenije spadamo v skupni bazen. Na tej osnovi so s koncesijskimi pogodbami med vse uporabnike razdelili določene količine vode. Nekaterim manj in nekaterim toliko, kot so potrebovali. Nam so dodelili količine, ki so bile manjše od naše porabe leta 2014 in 2015. V trenutku, ko sem konec januarja 2016 podpisal koncesijsko pogodbo, sem si podpisal tudi to odločbo inšpekcije," je izjavil Ferenčak. Podjetje je kljub omejitvi še naprej črpalo skoraj enako količino termalne vode kot prej – v letu 2017 286.972 kubičnih metrov –, kajti zmanjšanje bi, tako Ferenčak, pomenilo stečaj podjetja.

MOP je obe pritožbi podjetja Ocean Orchids prejelo 12. junija, o zadevi bo odločalo predvidoma avgusta, so nam odgovorili z ministrstva. In kaj pritožnik v njih navaja? Da izpolnjuje predpisane pogoje za povečanje obsega koncesije, kar pa mu kljub vlogi še ni bilo priznano. Zato po njegovem mnenju ni pogojev za izrek inšpekcijskega ukrepa glede presežene količine termalne vode in tako preseženje tudi ni opredeljeno kot kršitev zakona. Glede odvajanja industrijske odpadne vode navaja, da pri svojem poslovanju ne odvaja industrijske odpadne vode v smislu uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, ker se voda po ogrevanju nespremenjena vrača v okolje. Prav tako navaja, da rastlinjakov ni mogoče šteti za naprave v smislu navedene uredbe.

Vodo ohladiti na 10 stopinj Celzija

Ob zahtevi okoljskega inšpektorata, da dobrovniško podjetje zmanjša količino načrpane termalne vode, mora rešiti tudi problem odvajanja odpadne geotermalne vode, ki se zdaj ogreta na približno 18 stopinj Celzija steka v Radmožanski kanal, ki je večino dni v letu brez pretoka vode. Rešitev tega okoljskega vprašanja je povezana tudi z okoljevarstvenim soglasjem (OVS) Agencije RS za okolje (Arso), ki ga je podjetje Ocean Orchids prejelo marca letos za načrtovano gradnjo logističnega centra in razširitev obstoječe proizvodnje. Torej za naložbo, ki je bila maja lani s sklepom vlade uvrščena v načrt razvojnih programov 2018–2020, država pa jo bo podprla s subvencijo v višini dveh milijonov evrov.
Tako kot okoljski inšpektorat tudi Arso postavlja pogoje, ki jih bo vlagatelj v nove objekte moral izpolniti pred začetkom obratovanja. Zmanjšati bo moral količino načrpane geotermalne vode na raven, dovoljeno s koncesijo, rešiti način odvajanja odpadne industrijske vode ter znižati njeno temperaturo na iztoku. Arso ugotavlja, da podjetje nima reinjekcijske vrtine za vračanje izrabljene geotermalne vode v vodonosnik in zato ni pogojev za njeno povečano črpanje. Pomanjkanje energije, ki bi jo vlagatelj tako izgubil, naj bi nadomestil z dodatno kogeneracijo (soproizvodnjo) z zemeljskim plinom in toplotnimi črpalkami, te pa bi potem prispevale k večjemu izkoristku toplote geotermalne vode in znižanju temperature odpadne geotermalne vode na zahtevanih 10 stopinj Celzija. Ob tem bi morali odpadno geotermalno vodo speljati do obstoječega cevovoda za komunalno čistilno napravo (KČN Dobrovnik), ki je v bližini objektov podjetja Ocean Orchids in ima iztok v Ledavo.

Zahtevajo spremembe, sicer ne bodo širili podjetja

"Vsi pogoji, ki so navedeni v tem okoljevarstvenem soglasju, izhajajo iz našega tehničnega načrta," je glede navedenih pogojev v okoljevarstvenem soglasju dejal Ferenčak. Poudarja, da dokler država rastlinjaka ne uvrsti med objekte za primarno kmetijsko proizvodnjo, bodisi s spremembo uredbe ali pojasnitvijo MOP, in dokler ne bo odpravila nesmislov glede rabe in izrabe geotermalne vode, tudi z veliko ostrejšimi pogoji izpusta odpadne vode v okolje, kot jih pozna Evropa, podjetje ne bo začelo naložbe. Podjetje ima namreč na osnovi pogodbe o subvenciji tri leta časa za izvedbo naložbe, za to finančno pomoč pa je dalo tudi prvovrstno bančno garancijo.
Podjetje Ocean Orchids je na lendavski upravni enoti že vložilo zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer 31. maja 2018, tik pred uveljavitvijo novega gradbenega zakona. To pomeni, da bodo upravni postopek vodili še po starem zakonu o graditvi objektov. "Ker gre za objekt z vplivi na okolje, je treba predložiti pravnomočno okoljevarstveno soglasje Agencije RS za okolje, ki pa lahko spet zahteva nadaljnje dopolnitve," so sporočili iz lendavske upravne enote.