Znakovni jezik v ustavo

Zadnjo soboto septembra je mednarodni dan gluhih od leta 1959. Pobudo zanj (in za mednarodni teden gluhih, ki je zadnji teden meseca) je dala Svetovna organizacija gluhih. Ta dan je največji praznik tudi za gluho skupnost v Sloveniji.

Na osrednji prireditvi, ki jo vsako leto gosti drugo društvo (letos celjsko; slavnostna akademija s kulturnim programom bo 21. septembra ob 13. uri v Celjskem domu, slavnostni govornik bo predsednik vlade Marjan Šarec), se zbere skoraj tisoč gluhih, naglušnih, strokovnih delavcev, tolmačev in njihovih družin pa tudi političnih odločevalcev. Na ta dan želijo še posebno opozoriti na nevidno invalidnost – gluhoto in kulturo gluhih.

Gluhota je ena od najhujših invalidnosti. Pri zadovoljevanju vitalnih potreb in interesov se gluhi srečujejo s številnimi ovirami, zlasti komunikacijskimi, saj so trajno izolirani od slišečega okolja. Zaradi tega imajo veliko težav tako v vsakodnevnem življenju kot pri izobraževanju in na delovnem mestu, izpostavlja Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), reprezentativne invalidske organizacije za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom.


»Organizacije gluhih so med najstarejšimi. Na temelju solidarnosti, samopomoči, istih izkušenj s slišečim okoljem in ob pomoči posameznikov z znanjem maternega jezika gluhih – znakovnega jezika gluhim zagotavljajo uveljavljanje specifičnih potreb in pomembno pripadnost socialnemu okolju.«
 

Materni jezik gluhih

Gluhi imajo pravico do sporazumevanja v svojem maternem jeziku, torej v slovenskem znakovnem jeziku. »Gluhi pripadajo kulturni in jezikovni skupnosti, ki za sporazumevanje uporablja znakovni jezik kot materni ali naravni jezik. Imeti morajo enake možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, sodelovanje v javnem in političnem prostoru kot vsi drugi. Potrebujejo dostop do javnih informacij in storitev prek tolmačenja v znakovnem jeziku, podnaslavljanja in drugih ustreznih tehničnih rešitev. Če se jim onemogoča uporaba lastnega jezika, so te pravice močno okrnjene.«

ZDGNS je na vlado naslovila pobudo za spremembo Ustave RS, v katero bi vpisali slovenski znakovni jezik, pomemben korak opisuje Juhart. Vlada je predlog sprejela, v državni zbor vložila pobudo za spremembo ustave, ustavna komisija državnega zbora je pobudo soglasno podprla in začela postopke za spremembo ustave.


»Upamo, da bo do spremembe prišlo že v letu 2020. Želimo si, da se z umestitvijo znakovnega jezika v ustavo dokončno prenehajo razprave, ali je znakovni jezik sploh jezik, ter da država usmeri posebno pozornost na razvoj in standardizacijo slovenskega znakovnega jezika. Tako bi se gluhi otroci po vseh teh letih boja lahko končno začeli izobraževati v svojem jeziku in tudi o njem. Nedopustno je, da gluhi osnovnošolci še vedno nimajo predmeta slovenski znakovni jezik.«