Tiskane izdaje
Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča, je povedal, da je UKC Ljubljana več kot polovico nabav zdravstvenega materiala opravil mimo pravil zakona o javnem naročanju.
Dobavitelji zdravstvenega materiala v vrednosti 69.443.786 evrov ter dobavitelji medicinske opreme v vrednosti 121.915 evrov niso bili izbrani na podlagi postopkov javnega naročanja. V štirih postopkih oddaje javnih naročil v skupni vrednosti 318.497 evrov so bile ugotovljene kršitve zakona o javnem naročanju.
Vrhovna državna revizorka Nataša Musar Mišeljić je povedala, da se je zdravstveni material nabavljal po višji ceni od pogodbeno dogovorjene, pri čemer so bili zamujeni roki za plačilo računov. UKC Ljubljana je dobaviteljem preplačal dobave za najmanj 10.598 evrov.
Pomanjkanje standardov in evidencRačunsko sodišče meni, da je bil UKC Ljubljana v letih 2014 in 2015 pri pridobivanju in upravljanju medicinske opreme neučinkovit. Pri načrtovanju nabav medicinske opreme ni ugotavljal potreb za daljše obdobje in ni pripravil strategije in večletnih operativnih načrtov. Barbara Zajc Pregelj, pomočnica vrhovnega državnega revizorja, je pojasnila, da je pridobil za 12 milijonov evrov medicinske opreme, od tega približno 14 odstotkov z donacijami. Poleg tega je začasno uporabljal še približno tisoč kosov tuje opreme: »Bolnišnica ni imela pregleda nad obsegom donirane in tuje opreme v uporabi, ni se ugotavljalo, ali se posamezna vrsta opreme sploh potrebuje niti kakšne stroške jim takšno pridobivanje opreme povzroča,« je pojasnila Zajc Pregljeva. Ugotavljalo se ni niti, s kakšnim motivom so lastniki opremo bolnišnici podarili ali predali v brezplačno uporabo. O spornosti te zadeve smo v Delu že poročali. O njej je bila obveščena protikorupcijska komisija, dokumente so prejeli tudi na NPU, a ni znano, kako so ukrepali. Bo pa policija morda ukrepala zdaj, ko jim je zaradi suma kaznivih dejanj in korupcije revizijsko poročilo posredovalo še računsko sodišče.
Neobvladovanje stroškov poslovanja
UKC Ljubljana torej ni imel izdelanih enotnih usmeritev o tem, kdo in kako določa strokovne standarde, ki jih mora medicinska oprema ob izbiri in sprejemu v uporabo UKC Ljubljana izpolnjevati. Prav tako ni imel vzpostavljenega ustreznega sistema za spremljanje iztrošenosti medicinske opreme kot podlage za učinkovito načrtovanje novih nabav.
Pred začetkom postopkov javnega naročanja medicinske opreme so izvedli analizo trga. Nabavljena je bila le oprema, ki je bila predhodno predvidena v potrjenem načrtu nabav in so bila zanjo zagotovljena sredstva, v nobenem od internih aktov pa ni bil določen način oziroma proces pridobivanja donirane in tuje medicinske opreme. Pri več kot tretjini naročil medicinske opreme je bila pogodba sklenjena več kot šest mesecev kasneje, kot je predvideval terminski načrt, predvsem zaradi zamud v fazi oblikovanja kriterijev, analize prejetih ponudb ter naknadnih sprememb odločitev.
Kadar je na trgu obstajal le en ponudnik medicinske opreme, UKC Ljubljana ni ponovno proučil strokovnih kriterijev ter ustreznosti uporabljene vrste postopkov javnega naročanja, s čimer bi lahko pospešil izvedbo javnih naročil. Način sprejemanja, označevanja ter evidentiranja donirane in tuje medicinske opreme v uporabi ni bil ustrezen. UKC Ljubljana ni vsak trenutek in na enem mestu zagotavljal podatka o številu in vrsti medicinske opreme, s katero je razpolagal, zato ni obvladoval celotnih stroškov poslovanja, ki jih je uporaba opreme povzročala, pomanjkljivo evidentiranje pa je vplivalo tudi na ustreznost načrtovanja potrebne medicinske opreme.
Ker ni razpolagal s podatkom o tem, katera tuja medicinska oprema je bila sprejeta v uporabo, tudi izvedba popisa tuje opreme ni omogočala izpolnitve namena popisa medicinske opreme. Prav tako s sestavo komisij za popis tuje opreme ni bil zagotavljen objektiven popis te opreme.
UKC Ljubljana tudi ni vedno zagotavljal, da je bila izločena le medicinska oprema, ki ni bila več uporabna. Učinkovitost izrabe medicinske opreme je spremljal le za nekaj vrst aparatur, posebne evidence o iztrošenosti posameznega kosa medicinske opreme ni vodil, prav tako ni vodil podatkov o skupnih stroških vzdrževanja po posamezni aparaturi niti evidence medicinske opreme, s katero bi spremljal celotne stroške, povezane z njeno uporabo, torej stroške materiala, vzdrževanja ter rezervnih delov.
Nemoč nekdanjega direktorja
Po podatkih Simona Vrhunca, ki je bolnišnico vodil v revidiranem obdobju, je bilo materiala, kupljenega mimo javnega naročanja, 20 odstotkov, torej manj od ugotovitev računskega sodišča. Ta razlika po njegovem ni toliko pomembna, kot so pomembni razlogi za nabave mimo postopkov javnega naročanja: »UKCL je terciarna institucija in s tega vidika odgovorna za uvajanje novih tehnologij. Te so pogosto vezane na natančno določen nov material visokih vrednosti. Če bi strogo sledili vsem postopkom, bi lahko tvegali poslabšanje zdravstvenega stanja pacienta ali celo ogrozili življenje. Za take primere zakon dopušča možnost neposredne nabave - torej ta ni nezakonita.« Bi pa po Vrhunčevem mnenju zadevo morali komentirati tisti, ki so sodelovali v postopkih (zdravniki, direktorji klinik, nabavni referenti): »Nekaj spornih primerov pa je tudi posledica slabe organizacije - na primer nepravočasno izvedenih postopkov javnega naročanja. Gre za čas med iztekom stare pogodbe in sklenitvijo nove po novem postopku.«
Nekdanji direktor pravi, da so se s tem problemom veliko ukvarjali, a niso našli rešitve. Poleg Vrhunca so UKC v revidiranem obdobju vodili še Andrej Baričič in Brigita Čokl, vodja nabave pa je bil Bojan Uran.
Poziv za sklic nujne seje
Iz UKC Ljubljana so sporočili, da poročila računskega sodišča še niso podrobno proučili, vendar že lahko potrdijo, da so nekatere ugotovitve podobne ugotovitvam pregleda dokumentov in analiz, ki ga je v zadnjem mesecu opravilo novo vodstvo. Sodišču morajo do konca aprila predložiti odzivno poročilo, poslanska skupina SDS pa je na predsednika odbora za zdravstvo in komisije za nadzor javnih financ že naslovila zahtevo za sklic skupne nujne seje, na kateri bi razpravljali o ugotovitvah revizije.
