Temna plat prehoda na poletni čas
Zadnji konec tedna v marcu bomo urine kazalce znova premaknili na poletni čas. Do 27.10. ko se bomo vrnili na zimskega, bodo dnevi, tudi po zaslugi prehoda daljši.
A čeprav smo tega že kar nekako navajeni in čeprav gre le za eno uro razlike, strokovnjaki opozarjajo na negativne posledice premikanja urinih kazalcev.
»Ena ura je na prvi pogled res malo, a drugačno merjenje časa vsaj kratkoročno vpliva na duševno in fizično zdravje,« je prepričan Charles Czeisler, profesor medicine spanja na medicinski šoli Harvard.
Kakšne so posledice?
Strokovnjaki opozarjajo, da ima spreminjanje ure dvakrat na leto različne posledice in da je prehod na poletni čas bolj kritičen od prehoda na zimskega.
Oba sicer vplivata na notranji cirkadialni ritem telesa, ki uravnava naš spalni cikel, presnovo, prebavo in tudi razpoloženje ter je odvisen predvsem od izpostavljenosti svetlobi. Spomladansko premikanje kazalcev prinaša temnejša jutra in svetlejše večere.
Manj jutranje svetlobe pomeni manj hormona dobrega počutja serotonina, dolga izpostavljenost svetlobi zvečer pa ovira tvorjenje hormona spanca melatonina, zato mnogi v tem času občutijo težave s spanjem.
Vsaj prvih nekaj dni ali celo en teden zvečer težko zaspijo, kar se odraža na pomanjkanju spanca. Ena od na to temo izvedenih raziskav je pokazala, da povprečna oseba ob prehodu na poletni čas nekaj dni spi 40 minut manj kot pred premikom kazalcev.
»Pomanjkanje spanja se odraža kot utrujenost, slabša koncentracija, izčrpanost,« pravi Czeisler in dodaja, da je s tem mogoče utemeljiti šest odsotni porast prometnih nesreč ob tem prehodu, na kar je opozorila leta 2020 v časopisu Current Biology objavljena raziskava
Slabši spanec prav tako lahko okrepi simptome že obstoječih stanj, denimo tesnobnosti, depresije in sezonskih bolezni. To pa niso edine posledice prehoda. Kaj še se zgodi?
Več je srčnih bolezni
Leta 2014 so v publikaciji Open Heart zapisali, da je na ponedeljek po premiku ure, za 24 odstotkov več primerov srčne kapi, kot znaša letno povprečje.
Ena od finskih študij je prišla do podobnih zaključkov. Tamkajšnji strokovnjaki so beležili osem odstoten porast srčnih kapi še dva dni po prehodu na zimski ali poletni čas.
Več je poškodb na delu
Leta 2009 so v časopisu Journal of Applied Psychology zapisali, da se število nesreč pri delu na ponedeljek po prehodu na poletni čas znatno poviša, ni pa bilo povišanje zabeleženo ob prehodu na zimski čas.
Več zapravimo
Premik ure na poletni čas vpliva tudi na osebne finance. Leta 2016 objavljena raziskava je pokazala, da daljši dnevi posameznike spodbujajo k večji potrošnji.
Prav ekonomski lobiji s tega vidika zagovarjajo prehajanje na poletni čas, saj se zaradi večje potrošnje znatno polnijo blagajne trgovin, s čimer se višajo dobički podjetij.
Kako vsaj malo izničiti negativne posledice?
Czeisler ima nekaj nasvetov. Prvi se glasi: še pred premikom ure pojdite pol ure prej v posteljo in pol ure prej vstanite iz nje. Prehod bo tako manj stresen.
Popoldanski počitek
Pomanjkanje spanja, do katerega lahko pride zaradi zamika kazalcev, nadomestite s popoldanskim počitkom. Ta naj traja od 20 minut do pol ure. Daljši popoldanski spanec bo imel negativen učinek na počutje.
Izkoristite svetlobo
Zlasti prvi teden po premiku ure skušajte ujeti vsaj 15 minut naravne jutranje svetlobe. Tako se bo notranji ritem lažje prilagodil poletnemu času.
Zavlačujte z opravili
Ne glede na počutje in utrujenost delovni dan se začne eno uro prej. A vsaj teden dni prvo uro počakajte z zahtevnimi miselnimi nalogami.
Tako boste možganom zagotovili možnost prilagoditve na nov čas. Odlašanje počasi krajšajte, vsak dan naj bo krajše za 15 minut in v nekaj dneh razlika ne bo več opazna.
Previdno s kofeinom in alkoholom
Tako kofein kot alkohol slabo vplivata na spanec, zato vsaj dva dni pred prehodom na poletni čas, zmanjšajte zaužito količino teh pijač, tudi po premiku kazalcev pa z njima ne pretiravajte, svetujeta portala health.harvard in insider.
