Namesto na Počku bi ponoči streljali v tujini
V Slovenski vojski ni bilo razprtij, bile so le razrešitve in imenovanja, o kadrovskih spremembah, ki so odmevale v javnosti, pravi načelnica generalštaba Slovenske vojske (SV) Alenka Ermenc. Včeraj je pred novinarji poleg predstavitve splošnega dogajanja v vojski izpostavila pomen lojalnosti in upoštevanja predpisov.
Foto: STA
LJUBLJANA
> Odkar je generalmajorka Alenka Ermenc novembra lani prevzela vodenje Slovenske vojske (SV), je z novinarji govorila le redko, na plaz ugibanj in trditev, da ni kos svojemu položaju, se ni odzivala ali pa se je odzvala s kazenskimi ovadbami zoper tiste, ki naj bi s poročanjem o njenih domnevnih zdravstvenih težavah škodovali njej in vojski kot instituciji. Včeraj je v več kot dvournem nastopu pred novinarji nadoknadila zamujeno, odgovarjala na vprašanja, ki smo jih napovedali vnaprej, prisotnosti kamer pa še vedno ni dovolila.
Lojalnost in spoštovanje predpisov
Za kazenske ovadbe se je odločila šele, ko so jo zaradi medijskega poročanja visoki predstavniki tujih držav na različnih srečanjih začeli spraševati po zdravju, je pojasnila. Z ovadbami je želela zaščititi funkcijo načelnika generalštaba SV, sicer pa si lahko le želi, da bi ji zdravje tudi po zaključku mandata in odhodu v pokoj služilo tako dobro, kot ji služi zdaj.
Do dogovora o Počku bi ponoči streljali v tujini
Zaradi omejitev nočnega streljanja na osrednjem vojaškem vadišču Poček, iščejo vadišča v tujini, kjer bi lahko preverjali in ocenjevali delovanja vojske v dnevnem in nočnem času, je povedala Alenka Ermenc. Izpostavila je vadišča na Hrvaškem, kjer so se pripadniki SV že usposabljali. “Seveda bomo spoštovali kakršno koli odločitev, ki bo sprejeta,” načelnica noče prejudicirati razpleta pogajanj med državo in postojnsko občino. Obenem pa ne skriva upov Slovenske vojske: “Vsekakor si želimo tudi na Počku izvajati aktivnosti na enak način, kot je bilo to v preteklosti.” V načrtu usposabljanj za prihodnji dve leti so napovedali združevanje vojaških vaj. Tako bi izpeljali manjše število vaj, taktične vaje z bojnim streljanjem pa bi potekale dvakrat letno.
Očitke zaradi izvedenih kadrovskih sprememb na nekaterih vidnih funkcijah v vojski načelnica zavrača, češ da to niso bile razprtije, pač pa običajne razrešitve in imenovanja. Izpostavila je pomen lojalnosti, spoštovanja predpisov in medsebojnega spoštovanja med nadrejenimi in podrejenimi v SV.
Očitki o kršenju vojaške discipline se nanašajo tudi na zadnji primer Gvida Novaka, predsednika Sindikata vojakov Slovenije, ki naj bi mu disciplinski organ SV izrekel prenehanje delovnega razmerja, ki pa ne bo izvršeno, če v enem letu ne bo storil nove kršitve. Ermenčeva je povedala, da disciplinski organ deluje neodvisno od nje, sama pa na Novaka gleda izključno kot na častnika, ki je razporejen na svojo dolžnost.
8454
pripadnikov (stalna sestava in pogodbena rezerva) bi morala šteti SV v skladu s kadrovskim načrtom za leto 2019,
7389 pripadnikov je v SV službovalo na zadnji dan leta 2018,
7113 pripadnikov pa je vojska štela 14. avgusta letos.
Zamik pri gradnji dveh bojnih skupin
Načelnica je predstavila tudi aktualne kadrovske in finančne razmere v vojski. Vseh pomanjkljivosti, ki so se kopičile 28 let, ni mogoče odpraviti v enem letu. Slovenska vojska profesionalizacije ni nikoli dokončala, zaostanke pa ima tudi v modernizaciji, saj je iztrošeno opremo vzdrževala zaradi nuje, ker ni bilo denarja za nakup nove. Proračun za vojsko se po letu 2015, ko je dosegel dno, resda povečuje, a dodatna sredstva bodo zadoščala za izplačilo plač in drugih prejemkov, za nujno potrebne razvojne zmogljivosti pa ne. Gradnja obeh srednjih bataljonskih skupin se bo zato po pričakovanjih načelnice še naprej pomikala v prihodnost.
Danes v stalni sestavi SV službuje 6406 pripadnikov, v pogodbeni rezervi pa jih je 707. Po kadrovskem načrtu za leto 2019 bi jih moralo biti v stalni sestavi 7254, v pogodbeni rezervi pa 1200. Od novega leta do sredine avgusta se je število pripadnikov SV zmanjšalo za 276 (155 v stalni sestavi in 121 pogodbenikov). Slovenska vojska se stara. Od leta 2005 se je povprečna starost pripadnikov povišala za 6,6 leta; danes so pripadniki v povprečju stari 42,2 leti. Obseg nalog se medtem ni zmanjšal; obseg zadolžitev, denimo, na meji ali v helikopterski enoti prve pomoči se še povečuje. Na operativnost vojske vplivajo tudi omejitve, ki jih prinaša staranje njenih pripadnikov.
Alenka Ermenc načelnica generalštaba SV
“Vsekakor si želimo tudi na Počku izvajati aktivnosti na enak način, kot je bilo to v preteklosti.”
Kljub vsemu Ermenčeva ugotavlja, da pripadniki Slovenke vojske svoje naloge opravljajo predano, požrtvovalno in strokovno. “Ponosna sem na Slovensko vojsko,” poudarja.