Naj cveti tisoč talentov

Eden od prvih milijonarjev na Kitajskem na začetku gospodarskih reform je obogatel z najlonskimi nogavicami. Legendarni tajkun Mou Qizhong je za nekaj zabojnikov kitajskih nogavic od Rusov kupil letalo in tako začel graditi svoj poslovni imperij. Toda največ sedanjih kitajskih milijarderjev obogati z biotehnologijo.

Trije najbogatejši Kitajci so svoje milijarde resda zbrali z internetno tehnologijo (Ma Huateng s podjetjem Tencent), na trgu nepremičnin (Xu Jiayin in njegovo podjetje Evergrande) ter z elektronsko trgovino (Jack Ma z znamenito družbo Alibaba). Toda po najnovejšem preverjanju juanskih milijarderjev ugotovimo, da se jih največ, zdaj kar 105, ukvarja z biotehnologijo. Tej dejavnosti sledijo nepremičnine z 92 milijarderji, na tretjem mestu pa je proizvodnja polprevodnikov in elektronike, ki je ustvarila 75 milijarderjev. Toda od kod se je pojavila biotehnologija?

Nikoli več

Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, torej takrat, ko je Mou intenzivno izdeloval najlonske nogavice, je bila kitajska biotehnologija še v povojih. Reforme so temeljile na poceni rokah, razvojni cilji so bili prilagojeni lačnim ustom. Moralo je miniti precej časa, da je Kitajska preusmerila proces, poslala svoje mlade ljudi na Zahod po znanje in jih nato radodarno povabila nazaj, da so v inštitutih in razvojnih središčih uporabili to, česar so se naučili na uglednih univerzah.

Ko so se kitajski znanstveniki pred približno desetimi leti začeli vračati v domovino, so se tu znašli v cesarstvu generičnih zdravil, poleg tega so videli, da je treba upoštevati nove državne razvojne smernice, usmerjene k trem temeljnim problemom: odpravljanju bolezni, prehrani vse številnejšega prebivalstva in boju za človekovo okolje. Kitajsko partijsko vodstvo je še čutilo zdravstvene, družbene in politične posledice epidemije netipične pljučnice (sars, ki se je razširil v letih 2002 in 2003). In tako kakor je vodstvo obljubljalo, da njihove dežele nikoli več ne bodo zasedli tuji kolonizatorji, je hkrati zatrjevalo, da nikoli več ne bo dovolilo, da bi kitajski ugled omadeževal mikrob, ki ga lahko obvladajo samo zahodna zdravila.

Zato je biotehnologija postala ena od prednostnih nalog v državnem razvojnem načrtu. In tako je to področje na Kitajskem začelo rasti z dvomestno stopnjo in postalo eno najprivlačnejših področij za vlagatelje, tako državne kot zasebne.

Lakota po znanosti

Bliskovit gospodarski razvoj je Kitajcem prinašal vse več denarja, toda tudi vse več kilogramov, stresa in bolezni, in ker so zaradi dolgoletne politike enega otroka v družbi začele prevladovati sive glave, so se vsi dejavniki uskladili med seboj, potreba po novih znanstvenih odgovorih pri zdravljenju in preprečevanju bolezni pa je še bolj spodbujala nov veliki skok naprej. Nekdanjo lakoto, s katero se je Kitajska bojevala v zanosu graditve komunizma, je zamenjala nova lakota po znanosti, ki bi oplemenitila njen rdeči kapitalizem. In tokrat je skočila z biotehnologijo.

Sedanja petletka je predvidela, da bo biotehnološka industrija presegla štiri odstotke bruto domačega proizvoda do leta 2020, in določila, da mora do takrat na Kitajskem nastati od deset do 20 znanstvenih parkov, usmerjenih v tako imenovane znanosti o življenju, katerih promet mora preseči deset milijard juanov (1,5 milijarde dolarjev). Zdaj deluje več kot sto manjših parkov, vendar država omogoča davčne olajšave in razvojne spodbude za to področje, zato menijo, da so osrednja vlada in pokrajinske ali krajevne vlade v področje že vložile več kot 100 milijard dolarjev. Tudi zasebni vlagatelji so takoj zavohali »kravo molznico«, kakor pravi Sheng Meng, direktor neke naložbene banke. »Kitajce zdaj precej bolj zanima zdravje,« pravi Sheng. In ker imajo vse več denarja in so vse bolj odprti za nekonservativne pristope k zdravljenju in preprečevanju bolezni, biotehnologija doživlja razcvet. Tako znanstven kot finančen.

Naj cveti sto cvetov

Prva ideološka kampanja pokojnega vodje Mao Zedonga se je začela konec petdesetih let prejšnjega stoletja z geslom: »Naj cveti sto cvetov.« Intelektualce je pozival, naj spregovorijo brez zadržkov, nato jih je pozaprl kot prevratne elemente. Zdaj je partijsko vodstvo začelo izvajati program Tisoč talentov, toda kitajski znanstveniki, ki se zaradi tega programa vračajo z Zahoda v domovino, prejemajo državne spodbude za ustanovitev zagonskih podjetij ali pa se pridružujejo razvojnim laboratorijem že obstoječih biotehnoloških podjetij.

Kapital iz zahodnih držav je do pred kratkim rade volje prihajal v kitajske biotehnološke parke, saj so ga privabili cenejši laboratorijski tehniki in ugodna davčna politika. Zdaj je Kitajska glavna tekmica Amerike in Evrope. In samo vprašanje časa je, kdaj bo azijska sila preskočila najvišjo oviro in odprla vrata zahodnih trgov za zdravila, razvita na Kitajskem. Z najlonskimi nogavicami je bilo to lažje narediti. Z biotehnologijo bo takšen dosežek precej pomembnejši.