Torek, 30. 4. 2024, 14.05
2 tedna, 6 dni
V Sloveniji s stanovanjskimi stroški lažje shajamo kot pred desetletjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,24
Kje iskati razloge za spodbuden upad obremenjenosti, pojasnjujejo na Banki Slovenije. "Razlogov za takšen upad je več, med njimi tudi nižje obrestne mere za stanovanjska posojila in splošna rast dohodka gospodinjstev," so povedali.
Kljub temu, da večina ljudi tarna nad tem, kako se vsevprek vse draži, pa statistični podatki na nekaterih področjih kažejo drugačno sliko. Pred slabim desetletjem, ko smo za silo okrevali po globalnem finančnem zlomu, se je znaten delež prebivalcev Slovenije srečeval s težavami pri odplačevanju hipotekarnega ali drugega posojila pa tudi komunalnih stroškov, krepka petina pa je tudi zamujala s plačevanjem s stanovanjem povezanih obveznosti. Danes so številke precej bolj optimistične.
V Sloveniji se je v zadnjem desetletju manjšal delež prebivalstva, ki bi imel težave pri odplačevanju posojila oziroma hipoteke za nakup nepremičnine. Medtem ko je bilo po podatkih Eurostata v letu 2014 takšnih 6,4 odstotka (povprečje v EU je znašalo 11,5 odstotka), se je v letu 2022 delež teh v Sloveniji zmanjšal na 4,1 odstotka (v EU je bil 8,7 odstotka).
Še večji padec obremenjenosti zasledimo, če v podatke poleg posojila oziroma hipoteke vključimo še težave pri plačevanju najemnine in komunalnih stroškov. V Sloveniji je te stroške s težavo plačevalo skoraj 23 odstotkov prebivalcev (povprečje v EU okoli 13 odstotkov), medtem ko jih je bilo v letu 2022 še približno 7 odstotkov (v EU nekaj več kot 9 odstotkov).
Kje iskati razloge za spodbuden upad obremenjenosti, pojasnjujejo na Banki Slovenije. "Razlogov za takšen upad je več, med njimi so tudi nižje obrestne mere za stanovanjska posojila in splošna rast dohodka gospodinjstev. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da je dohodek slovenskih gospodinjstev manj obremenjen z odplačevanjem hipoteke, najemnine ali komunalnih stroškov kot pri gospodinjstvih v EU," so povedali. Tako ostaja odpornost gospodinjstev ob ugodnih razmerah na trgu dela z zgodovinsko nizko brezposelnostjo dobra.
Slovenska gospodinjstva so v primerjavi z evrskim območjem manj zadolžena, s čimer je breme večjih stroškov zadolževanja zaradi višjih obrestnih mer manjše. V prvi polovici leta 2023 se je rast končne potrošnje gospodinjstev upočasnila, nadaljevala pa se je rast bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Zaupanje potrošnikov se je v prvi polovici leta 2023 rahlo izboljšalo, vendar glede na dolgoročno povprečje ostalo nizko, navaja Banka Slovenije v poročilu o finančni stabilnosti iz lanskega oktobra.
Država zavrla prekomerno zadolževanje
Na naši osrednji bančni ustanovi tudi menijo, da je k izboljšanju finančnega položaja gospodinjstev vplival tudi makrobonitetni ukrep Banke Slovenije, s pomočjo katerega so omejili prekomerno zadolževanje potrošnikov. Ukrep je bil leta 2016 uveden kot priporočilo, v letu 2019 pa je bil preoblikovan v zavezujoče makrobonitetne omejitve.
Spomnimo, da bi preprečila prekomerno zadolževanje gospodinjstev in prekomeren finančni vzvod, je Banka Slovenije izdala sklep, s katerim je določila minimalni znesek, ki mora potrošniku vsak mesec ostati po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb.
Sklep, s katerim je minimalni znesek nazadnje določila lani junija, je zavezujoč za banke in hranilnice. V sklepu je določilo, da mora potrošniku ne glede na višino dohodka po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek minimalne kreditne sposobnosti potrošnika. Ta je bil od 1. julija 2023 določen pri 745 evrih, vendar če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja.
Prodaja upada, cene pa še kar rastejo
Ne glede na boljšo finančno kondicijo gospodinjstev se je nepremičninski trg lani začel ohlajati in število transakcij je upadlo. Na ravni države se je lani, glede na leto 2022, število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah zmanjšalo za od 15 do 20 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za od 20 do 25 odstotkov, kažejo podatki iz lanskega poročila o nepremičninskem trgu slovenske geodetske uprave.
Kljub temu so cene še vedno naraščale in tako je bila zabeležena rast cen stanovanjskih nepremičnin lani še vedno okoli sedemodstotna. Poleg tega so bile v primerjavi z letom 2014 stanovanjske nepremičnine leta 2023 ocenjene kot precenjene, medtem ko so bile leta 2014 precej podcenjene.
Vendar se je zaradi višjih obrestnih mer v letu 2023 rast stanovanjskih posojil močno upočasnila in približala povprečju rasti evrskega območja, opažajo v Banki Slovenije. "Ker so hipotekarne obrestne mere še vedno razmeroma visoke, cene na trgu nepremičnin postavljajo predvsem kupci z gotovino," so dogajanje komentirali v Arviu, podjetju za analizo nepremičnin.
