NA KOŽO

Komentar Mateja Lahovnika: Pomanjkanje delavcev

Kar najmanj potrebujemo, so mladi diplomanti, ki na trgu dela niso zaposljivi.
Fotografija: FOTO: Serhii Hryshchyshen Getty Images
Odpri galerijo
FOTO: Serhii Hryshchyshen Getty Images

Slovenija je danes dežela, kjer študira več mladih kot drugod v EU, hkrati pa nam obupno manjka kadra v nekaterih obrtniških dejavnostih. Pri nas tako študira kar polovica mladih med 19 in 24 leti starosti, ob zaključku izobraževanja pa so stari 27 let. Vsakdo, ki je v zadnjem času iskal kakšnega obrtnika za obnovo stanovanja ali hiše, je lahko hitro ugotovil, da nam manjka električarjev, keramičarjev ali na primer zidarjev. Nekatera mizarska podjetja opozarjajo, da bodo morala zapreti dejavnost, ker mladih ta poklic ne zanima več. Podobno je v gostinstvu in turizmu, kjer kadre iščejo vse do Filipinov.

Prav je, da mladi, ki so željni znanja, študirajo, hkrati pa neumno, da nekateri študirajo le zato, ker ne vedo, kaj bi v življenju počeli, in temu primerno izberejo tudi študij. Tako dobimo težko zaposljive kadre z univerzitetnimi diplomami, ki so prepričani, da jim mora zaposlitev zagotoviti država, ker na trgu po njihovih kompetencah ni povpraševanja.

S podobnimi težavami, ko mladih delo v deficitarnih poklicih ne zanima, se soočajo tudi drugod. Na hrvaških otokih na primer ponujajo pomivalcem v kuhinji 1400 evrov, kuhinjskim pomočnikom 1900 evrov, natakarjem pa po 1900 evrov. Samostojni kuhar lahko zasluži 2300 evrov, glavni kuhar 2800. Gre za neto zneske, k temu pa je treba prišteti še napitnine, brezplačno nastanitev in brezplačno prehrano. Kadra jim kljub temu primanjkuje in turistično sezono rešujejo z delavci s Filipinov. Gre za plače sezonskih delavcev in zelo naporno delo, ampak dejstvo je, da delavcev v teh dejavnostih ni dovolj.

Država mora resno razmisliti, kako spodbuditi mlade, da bi se usposabljali tudi v poklicih, ki jih najbolj primanjkuje. Poteza vlade, ki v zameno za ohranitev finančnih sredstev od univerze zahteva zmanjšanje vpisnih mest na javnih visokošolskih zavodih, zato ni napačna. Treba pa je najti še načine, kako preusmeriti mlade, ki niso nadarjeni za študij, v tiste poklice, po katerih je največ povpraševanja. Kar najmanj potrebujemo, so mladi diplomanti, ki na trgu dela niso zaposljivi.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije