Parlament Republike Srbske, entitete BiH, je ponoči sprejel nekaj spornih odločitev. Med drugim je s spremembo zakona o delu omogočil izplačilo plač v gotovini, z volilnim zakonom pa si je prisvojil državne pristojnosti na področju volitev.
Parlament entitete Republike Srbske je ponoči sprejel volilni zakon, ki si prisvaja državne pristojnosti na področju volitev v tej entiteti, poroča tiskovna agencija entitete Federacije BiH Fena. Zakon sta kot kršitev daytonskega mirovnega sporazuma in ustave BiH že obsodili EU in Organizacija za evropsko varnost in sodelovanje (Ovse).
Volilni zakon Republike Srbske določa, da volilna komisija te entitete prevzame zakonsko vlogo državne volilne komisije BiH za volitve za predsednika, podpredsednika in parlament entitete ter lokalne volitve. Volitve članov predsedstva BiH in poslancev spodnjega doma parlamenta BiH še naprej ostajajo v pristojnosti državne volilne komisije.
Opozicijske stranke Republike Srbske zakona niso podprle, ker da bi bila izvedba volitev po entitetnem volilnem zakonu kršitev daytonskega mirovnega sporazuma in pod popolnim nadzorom vladajoče koalicije na čelu z Zvezo neodvisnih socialdemokratov (SNSD), ki jo vodi predsednik entitete Milorad Dodik.
Postopek za sprejetje volilnega zakona so oblasti Republike Srbske začele, potem ko je visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt v marcu uvedel tehnične spremembe volilnega zakona BiH. Entiteti BiH od konca vojne leta 1995 sicer nikoli nista imeli pristojnosti nad izvedbo volitev v državi, navaja mreža Radio Slobodna Evropa. Zakon mora potrditi še svet narodov entitete.
Iz urada visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU so opozorili oblasti v Republiki Srbski, da s sprejemanjem tovrstnih zakonov kršijo ustavo BiH in ogrožajo nadaljnji proces evropskih integracij. Kritični so bili tudi v Ovseju, ki nadzira izvedbo volitev v BiH. Menijo, da nov volilni zakon poleg ustave BiH krši tudi daytonski mirovni sporazum, zato naj umaknejo sprejeti zakon.
Sprejeli zakonsko možnost izplačila plač v gotovini
Parlament entitete Republike Srbske je ponoči sprejel spremembe zakona o delu, s katerimi je omogočil izplačilo plač v gotovini. To so storili, ker so banke v BiH začele zapirati račune fizičnim in pravnim osebam, ki so na seznamu sankcioniranih oseb ZDA. Delodajalec po spremenjenem zakonu lahko izplača plačo delavcu v gotovini, če je ta ne more prejeti prek tekočega računa in blokada računa “ne temelji na pravnomočni sodni, upravni ali drugi odločitvi pristojnega organa”, navaja sarajevski spletni portal Klix.
Plače v gotovini bodo po besedah entitetnega ministra za delo Danijela Egića izplačevali po pošti. Opozicijski poslanci so med parlamentarno razpravo menili, da zakon legalizira nezakonito poslovanje, ker da ga bodo delodajalci zagotovo zlorabljali. Pri tem so opozorili, da plačo v kuverti namesto na bančni račun, kot to predpisuje zakon, že zdaj prejema veliko delavcev.
Banke v Bosni in Hercegovini so račune sankcioniranim fizičnim in pravnim osebam začele zapirati na priporočilo ameriške administracije, ki je sredi marca opozorila, da bi posledice zaradi poslovanja s sankcioniranimi osebami lahko trpele tudi banke v BiH. Brez bančnih računov so ostali nekateri vidni politični predstavniki Srbov, ki zaradi tega niso mogli do svojih plač, pa tudi nekatera podjetja in organizacije v BiH.
Zaradi spodkopavanja daytonskega mirovnega sporazuma in korupcije so ZDA skupno sankcionirale več kot 40 posameznikov, podjetij in organizacij iz BiH. Poleg predsednika Milorada Dodika so med njimi predsednik skupščine Republike Srbske Nenad Stevandić, premier Republike Srbske Radovan Višković ter več ministrov in drugih političnih predstavnikov te entitete.
Na današnji konferenci zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana v Ljubljani je politično dogajanje v Republiki Srbski pokomentiral tudi nekdanji predsednik in član predsedstva Bosne in Hercegovine Mladen Ivanić. Dejal je, da je bistvena težava v BiH ta, da niti ena stran ni resnično sprejela daytonskega sporazuma. “Nekateri si želijo, da bi obstajala BiH brez entitet, drugi bi želeli neodvisno Republiko Srbsko, spet tretji kakšno drugo entiteto. Ko imamo takšno situacijo, da nihče ne sprejema rešitve, ki je edina sprejemljiva, se pojavljajo stalne napetosti in prelaganje odgovornosti,” je dejal Ivanić.
Po njegovem je vprašanje, kaj bo prineslo sprejetje svojega volilnega zakona. Zakon je sprejet, vprašanje pa je, ali se bo tudi izvajal. Ne bi bilo prvič, da Dodik s podporniki sprejme nek zakon in ga nato ne izvaja, je povedal in dodal, da dopušča možnost, da je tovrstno postopanje Dodika neke vrste mehanizem za ocenjevanje stanja. Če bi pri volilnem zakonu morda šlo korak dlje, od opisane prakse, bi to po njegovih besedah pomenilo popoln odvzem pristojnosti centralne volilne komisije, kar pa glede na močno prisotnost mednaronih institucij ni mogoče niti realno, saj bi to privedlo do še večje krize.
Glede genocida v Srebrenici pa je dejal, da ga politika z obeh strani prepogosto zlorablja. “Bojim se, da so največje žrtve tega, žrtve Srebrenice same po sebi,” je med drugim še dejal.
Zborovanje proti resoluciji ZN o Srebrenici
V Banjaluki se je medtem včeraj na poziv Dodika več tisoč bosanskih Srbov zbralo na protestih proti predlogu resolucije, ki je bil v sredo v Združenih narodih vložen v proceduro in določa mednarodni dan spomina na genocid Bošnjakov v Srebrenici leta 1995, ki so ga zagrešili pripadniki vojske in policije bosanskih Srbov. Dodik je znova zagrozil tudi z ločitvijo Republike Srbske od BiH oziroma omenjal nastanek velike Srbije.
“Ljudski zbor” na osrednjem banjaluškem mestnem trgu je spominjal na podobna zborovanja, ki jih je organiziral Slobodan Milošević v 90. letih prejšnjega stoletja pred razpadom nekdanje SFRJ, piše Index.hr. Dodik, ki zanika genocid v Srebrenici, je resolucijo označil za nesprejemljivo.
“Tisti, ki so izvajali genocid nad našimi in drugimi ljudmi v Evropi, nam želijo prilepiti oznako, ki pripada njim,” je Dodik še pred začetkom shoda zapisal na omrežju X in pozval k protestu proti resoluciji. Ob tem je izrazil upanje, da se ga bo udeležilo več kot 40.000 ljudi.
Dodikov poziv so bojkotirale opozicijske stranke in ga označile za politično manipulacijo, srečanje pa za prisilno zbiranje tistih, ki prejemajo plače iz entitetskega proračuna. To sicer Dodiku ni preprečilo, da bi pred zbrano množico zatrjeval, da so zdaj okoli njega vsi enotni.
Dodik vztraja, da se v Srebrenici ni zgodil genocid
“Obžalujem vsako žrtev, toda laž je, da je bilo v sedmih dneh ubitih 8.000 ljudi,” je Dodik dejal za radio RTRS. Opozoril je, da mednarodna skupnost želi z resolucijo Srbom naložiti zgodovinsko odgovornost. Pokol Bošnjakov v Srebrenici je sicer označil za “napako” in “težek zločin”, vendar ob tem vztrajal, da ni šlo za genocid. Dejal je, da “nagnusni zahodni svet” z Nemčijo na čelu sodeluje v zaroti, katere cilj je Srbom naložiti kolektivno krivdo in vse v korist Bošnjakov, s katerimi da Srbi ne želijo več živeti.
“Če bi bilo pravici zadoščeno, bi bili del Srbije in ne bi bilo te države, ki se imenuje BiH. In tako tudi bo,” je med zborovanjem dejal Dodik in dodal, da verjame, da bodo za to ustvarjeni pogoji, če bo Donald Trump zmagal na predsedniških volitvah v ZDA.
Poslanci narodne skupščine Republike Srbske so včeraj sprejeli tudi poročilo mednarodne komisije za raziskovanje trpljenja vseh narodov na območju Srebrenice od 1992 do 1995. Komisija, ki jo je ustanovila vlada Republike Srbske, v poročilu med drugim ugotavlja, da v Srebrenici ni bil storjen genocid, poroča portal Radio Slobodna Evropa.
Za EU uporabil homofobno žaljivko, Brnabić to mirno poslušala
Dodikove izjave so na odru zborovanja nadgradili še njegovi zavezniki in ga na trenutke celo prekosili. Tako je poslanec in vodja ene od Dodikovih sorodnih političnih strank Darko Banjac v hujskaškem govoru z odra vzkliknil, da obžaluje, da se “ruska posebna operacija ni razširila tudi na druge naciste”, kamor je vključil tudi Nemčijo, ki je predlagateljica resolucije o genocidu v Srebrenici. Temu je dodal, da Republika Srbska ne želi v Evropsko unijo, ki jo je žaljivo opisal s homofobno besedo, medtem ko je za njim stala predsednica srbskega parlamenta Ana Brnabić, ki se sicer odkrito deklarira kot homoseksualna oseba, piše Index.hr.
Brnabić se je kljub temu pridružila govornikom in med drugim povedala, da se Srbija vedno zavzema za spoštovanje daytonskega sporazuma, vendar se v tem počuti osamljeno in hkrati kot tarčo stalnih napadov, saj da so “Srbi vedno krivi za vse”. Po njenem mnenju napovedana resolucija ZN o Srebrenici pomeni podpihovanje sovraštva do Srbov, zato se Srbija bori proti sprejetju takšnega dokumenta.
“Srbija se bo odkrito borila proti temu,” je dejala Brnabić in pojasnila, da Aleksandar Vučić te dni že kliče voditelje držav po svetu, da jih prepriča, naj ne podprejo resolucije. Izrazila je prepričanje, da resolucija ne bo dobila večine.
Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića je leta 1995 na območju Srebrenice, ki je bilo pod zaščito ZN, v desetih dneh pobila 8.732 Bošnjakov, večinoma moških in dečkov. Zločin sta kot genocid potrdila sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) in Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).
Nemčija in Ruanda sta ob sodelovanju nekaterih drugih držav, vključno s Slovenijo, nedavno pripravili predlog resolucije za razglasitev 11. julija kot mednarodnega dneva spomina na genocid Bošnjakov v Srebrenici leta 1995, ki obsoja zanikanje genocida in čaščenje obsojencev za vojne zločine.
Resolucija, ki bo predvidoma v Generalni skupščini ZN potrjena 2. maja, je na neformalnih posvetovanjih poskrbela za napetosti med državami. Diplomatski viri zagotavljajo, da predlog resolucije nikjer ne obtožuje Srbov kot naroda, ampak samo posameznike, ki so odgovorni za pokol oziroma genocid v Srebrenici.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje