Ruski prostovoljci pomagajo – krastačam

V naravnem rezervatu Sestroreck na obrobju nekdanje ruske carske prestolnice prostovoljci pomagajo več tisoč krastačam prečkati s soncem obsijano cesto, da lahko pridejo do drstišč. Na tisoče krastač se v hudih ruskih zimskih mesecih skriva v močvirnatih borovih gozdovih zunaj Sankt Peterburga, spomladi pa pridejo iz hibernacije in začne se velika selitev na drstišča v nižinah ob Finskem zalivu.

Da bi dokončale svojo majhno, a mogočno selitev, morajo premagati resno nevarnost: cestni promet. Naravni rezervat pri Sankt Peterburgu je to pomlad objavil poziv prostovoljcem, da bi krastačam pomagali pri varnem prehodu. V upravi so bili presenečeni nad zanimanjem na poziv.

Na poti do drstišča morajo prečkati cesto. FOTO: Telegram

»Ogromno število prostovoljcev se je odzvalo dobesedno v nekaj urah,« je povedala Nino Natsvaladze, strokovnjakinja iz naravnega rezervata Sestroreck. »Šeststo ljudi se je registriralo v štirih urah.« Zavzeti prostovoljci, oblečeni v odsevne jopiče, so patruljirali ob cesti in pobirali počasne krastače, ki so po dolgi zimi še čisto zakrnele, in jih v svetlo zelenih vedrih nosili na varno.

»Prostovoljstvo mi je načeloma všeč, pa tudi pomagati krastačam je v bistvu trikrat bolj prisrčno,« je dejal prostovoljec Artem Semenov, ki je v lokalnih medijih videl oglas o krastačah v stiski. »To je veliko bolj zanimivo, prijetno in koristno tako z vidika preživljanja časa na prostem kot za družbo in naravo kakor posedanje doma in gledanje televizije.«

Druga prostovoljka, Julija Sergejeva, je poudarila, da se zaradi pomoči krastačam počuti bolj povezano z naravo in svojo skupnostjo. »Zelo sem vesela, da sem imela čast pomagati tem čudovitim živalim,« je dejala in dodala, da namerava odslej prostovoljno delati vsako leto. »Krastače se bodo množile, več bo malih krastač in okolje se bo izboljšalo, na splošno bo vse pozitivno in preprosto čudovito.«