Dijaki in dijakinje, ki obiskujejo Šolski center Postojna, so do nedavnega fotokopiranje kontrolnih nalog morali plačevati iz lastnega žepa. Koliko, je bilo odvisno od razreda do razreda in števila testov, ki so jih v enem mesecu odpisali. Strošek fotokopiranja testov od 17. marca do 17. aprila denimo bi jih skupno stal kar 600 evrov. A ker se jim je to zdelo nenavadno, so problematiko odprli na dijaškem parlamentu, nato pa vprašanje naslovili še na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Zdaj bo račun krila šola. Kaj šola sploh sme zaračunavati in kako imajo plačevanje fotokopij urejeno drugod po državi?
Postojnski dijaki in dijakinje, ki obiskujejo tamkajšnji srednješolski center, so še do nedavnega vsak mesec za fotokopiranje različnih šolskih gradiv morali plačati od 80 do 100 evrov na razred.
Kar sicer ne bi bilo tako nenavadno, če ne bi plačevali tudi fotokopiranja testov.
Ker se jim je to zdelo neobičajno, so šli v akcijo: marca so problematiko odprli na dijaškem parlamentu, nato pa vprašanje naslovili še na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Slednje pravi, da šola resda lahko zaračunava nadstandardne kopije, recimo dodatna gradiva, a kontrolne naloge v to kategorijo ne spadajo. “V ceni programa na dijaka oziroma v višini sredstev, ki jih prejme šola, so vključeni materialni stroški, s katerimi šola pokriva tudi kopiranje gradiva za dijake, ki ga potrebuje za nemoteno izvedbo programa, na primer pisno ocenjevanje znanja.”
V enem mesecu 600 evrov samo za teste
Vodstvo Šolskega centra Postojna, ki ga obiskuje okoli 700 dijakov, smo vprašali, katere stroške so z zbranim denarjem pokrili in zakaj so se za tovrstno zaračunavanje fotokopiranja sploh odločili.
Ravnateljica Helena Posega Dolenc je za N1 odgovorila, da že od začetka delovanja šole, to je 40 let, za fotokopiranje skrbi zunanji izvajalec, ki vsako leto s šolo podpiše pogodbo. Sproti si beleži število fotokopij, ki jih plača šola, in število fotokopij, ki jih morajo iz lastnega žepa pokriti dijaki.
“Znesek za plačilo testov je bil na dijaka majhen, odvisno tudi od posameznega ocenjevalnega obdobja,” je pojasnila Posega Dolenc, ki pa s konkretnimi podatki ni mogla postreči. Vpogleda v zneske šola namreč nima, saj račune izstavi izvajalec. “V povprečju naj bi bil mesečni strošek na dijaka okoli tri evre. Seveda pa je lahko v posameznem mesecu višji, odvisno od tega, ali so za posamezen razred fotokopirali interna gradiva.”
Zneski so po njenih besedah praviloma višji za razrede srednjega strokovnega izobraževanja. Učbenikov je za te programe zelo malo, profesorji pa zato velikokrat gradiva, ki jih je treba fotokopirati, pripravijo sami. “Strošek fotokopiranja plačajo dijaki. Za naslednje šolsko leto bomo preverili seznam učbenikov za učbeniški sklad in delovnih zvezkov za pouk, ki jih potrjuje svet staršev.”
Mesečni strošek fotokopiranja testov denimo med 17. marcem in 17. aprilom je za vse dijake znašal 600 evrov. Če srednješolci ne bi sprožili revolta, bi račun morali plačati sami, zdaj ga bo šola. Posega Dolenc je pojasnila, da so se v vodstvu namreč odločili, da bo od zdaj naprej veljal nov sistem fotokopiranja.
Najeli so novo multifunkcijsko napravo, ki je v zbornici, učitelji pa morajo teste in ostala gradiva za ocenjevanje znanja fotokopirati sami. Fotokopiranje ostalega gradiva in delovnih listov bo še naprej v domeni zunanjega izvajalca. “Učitelje smo opozorili, naj dijakom omogočijo dostop do gradiv in delovnih listov prek e-učilnic. Se pa postavlja vprašanje, koliko gradiva bodo imeli dijaki dejansko pri pouku, zlasti učenci, ki obiskujejo poklicne programe.”
Oster odziv Dijaške organizacije Slovenije: “To je popolnoma nesprejemljivo”
Na zaračunavanje fotokopiranja testov so se odzvali tudi v Dijaški organizaciji Slovenije. “Zdi se nam popolnoma nesprejemljivo, da bi dijaki morali plačevati osnovne stroške, ki naj bi jih krilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje,” so zapisali. Sami konkretnih primerov tovrstnega zaračunavanja stroškov ne poznajo, dijake pa pozivajo, naj jih prijavijo varuhu dijakovih pravic, “ki bo pomagal rešiti konkretno problematiko v dialogu s pristojnim ministrstvom”.
Napovedali so, da bodo svoj fokus poleg po njihovem mnenju neurejenega sistema učbeniških skladov v srednjih šolah, zdaj usmerili še v morebitno neupravičeno zaračunavanje stroškov za tiskanje testov in drugih papirjev.
Fotokopiranje testov je v večini drugih šol zastonj
Kako imajo urejen sistem fotokopiranja različnih učnih gradiv, tudi testov, smo vprašali več slovenskih srednjih šol.
V ljubljanski gimnaziji Ledina fotokopij, ki jih dijaki potrebujejo za pouk, ne zaračunavajo, “tudi testov seveda ne”. Enako je na gimnaziji Novo mesto, Bežigrad, Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje, Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota, Strokovno izobraževalnem centru Brežice in Ekonomski šoli Celje.
“Tudi drugih gradiv jim ne kopiramo, če potrebujejo kakšno dodatno gradivo, jim ga učitelji naložijo v spletno učilnico ali jim pošljejo povezavo do gradiva. Učne liste, ki jih potrebujejo pri delu, jim učitelji prinesejo brezplačno,” je dejala celjska ravnateljica Marjeta Nosan.
V Šolskem centru Ptuj imajo denimo organiziran šolski sklad, v katerega starši prostovoljno vplačajo med sedem do deset evrov letno. “Iz tega sklada se plačujejo vse zadeve, ki niso pokrite iz rednega financiranja in za dijake predstavljajo nadstandard. Pri tem gre zgolj za delno pokrivanje materialnih stroškov,” je pojasnil direktor centra Oton Mlakar. Kot razlog za doplačevanje izpostavlja nezadostno financiranje države.
Iz šolskega sklada v Srednji tehniški šoli Koper dijakom prvih letnikov srednjega poklicnega izobraževanja pokrijejo še nakup zaščitne delovne obleke, vsem dijakinjam in dijakom, ki obiskujejo šolo, pa delno subvencioniramo stroške obveznih strokovnih ekskurzij.
V Srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli v Postojni morajo medtem dijaki vsak mesec plačati tri evre, s čimer pokrijejo fotokopiranje seminarskih in drugih podobnih nalog. Gre za 50 kopij na mesec. Kontrolnih nalog ne zaračunavajo.
V Šolskem centru Nova Gorica po besedah direktorja Mirana Sakside vsakemu dijaku letno zaračunajo nekakšen pavšal v višini sedmih evrov. Dijakom, ki so pol leta na praksi, obračunajo za polovico nižjo ceno. S tem pokrijejo fotokopiranje delovnih listov, gradivo, naloge, rešitve, navodila za delo, berila, pogodbe, potrdila, obrazce … “Testov oziroma pisnih kontrolnih nalog je pri tem še najmanj.”
Cena vključuje papir in strošek najema tiskalnika, pa tudi vzdrževanje slednjega in tonerje. “Ta strošek je po naši kalkulacij nižji od dejanskega stroška in ni financiran od ministrstva. Kopiran oziroma natisnjen material, ki ga prejmejo dijaki, ni nadstandard. Dijaki gradivo, denimo učne liste, potrebujejo tako, kot potrebujejo delovni zvezek,” je podčrtal Saksida.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje