Ta nevrološka motnja je redka in velja za neozdravljivo
Pretirana zaspanost čez dan je lahko za nekatere zelo velika težava, saj si pri premagovanju tega stanja zelo težko pomagajo. Če gre le za občasno utrujenost, denimo posledico neprespane noči, ki jo je mogoče premagati z nekaj deset minutami dremeža, ni razloga za skrb, če pa se ponavlja iz dneva v dan in vztraja, tudi če ponoči normalno spimo, je dobro obiskati zdravnika in z njegovo pomočjo poiskati vzroke za to stanje.
Narkolepsija je redka nevrološka motnja in velja za neozdravljivo.
Morda trpite za neozdravljivo in redko nevrološko motnjo narkolepsijo. Pri njej možgani ne znajo pravilno uravnavati cikla spanja in budnosti. To pomeni, da lahko posameznik čez dan nenadoma zaspi, denimo sredi pogovora ali med obrokom, celo med vožnjo avtomobila. Čezmerna dnevna zaspanost je vzrok za kar četrtino prometnih nesreč.
Razlog za pretirano zaspanost lahko tiči tudi v idiopatski hipersomniji. O njej govorimo, ko se pretirana zaspanost pojavi brez kakršnega koli vzroka. Izraz idiopatski pomeni, da ni mogoče najti jasnega vzroka za simptome. Tako kot pri narkolepsiji gre tudi v tem primeru za kronično motnjo spanja, za katero je značilna čezmerna zaspanost, in to kljub zadostnemu ali celo dolgemu spanju.
Nemirne noge
Morda pa ste pretirano zaspani zaradi sindroma nemirnih nog (RLS), imenovanega tudi Willis-Ekbom. Ta namreč povzroča moteče občutke v nogah pa tudi močno potrebo po njihovem premikanju. In to med ležanjem. Edina rešitev, da težave minejo, je, da posameznik vstane in začne hoditi. Seveda to pomeni, da težje zaspi in ima slabši spanec, zjutraj je neprespan. Po vrnitvi domov iz službe ali pa že med delovnim časom se ga razumljivo poloti močna zaspanost. Med možnimi vzroki za pretirano zaspanost so še depresija, spalna apneja, stranski učinki nekaterih zdravil in starost. Pri spalni apneji gre za motnjo, ki povzroči, da posameznik preneha dihati med spanjem. Ko se to zgodi, ga možgani poskušajo zaščititi tako, da ga prebudijo. Ljudje s hudo spalno apnejo se lahko zbudijo več kot 30-krat na uro, kar preprečuje zdrav, miren spanec.
Zaspanost ali celo pretirano zaspanost lahko povzročijo zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka, depresije, epilepsije in tudi psihoze. V takem primeru je težave dobro zaupati zdravniku, saj vam bo morda predpisal drugo zdravilo s podobnimi učinkovinami. Vsekakor pa terapije sami ne prekinjajte. Eden od najpogostejših simptomov depresije je sprememba v navadah spanja. Morda boste spali precej dlje ali pa precej manj kot pred pojavom depresije. Če boste ponoči premalo spali, boste poskušali nadoknaditi popoldne. Pri starejših osebah se lahko pojavi pretirana zaspanost tudi zato, ker ponoči sicer dovolj spijo, a ne tako kakovostno, da bi se lahko v celoti naspale, zato čez dan večkrat zakinkajo.
30-krat na uro ali več se lahko zbudijo ljudje s hudo spalno apnejo.
