Analiza: koliko Slovencev dela v Nemčiji
Delavci iz držav, ki so se EU pridružile pred 20 leti, niso izrinili domačinov s trga dela, ampak so uspešno zapolnili vrzeli, ugotavlja münchenski inštitut Ifo.
Skupaj delavci iz Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije, Estonije, Latvije, Litve, Malte in Cipra predstavljajo 2,4 odstotka celotne nemške delovne sile.
Največji delež, 65-odstoten, od omenjenih 820.000 oseb odpade na delavce iz Poljske. S 14 odstotki sledijo tisti iz Madžarske in z osmimi odstotki tisti iz Češke. Delavci iz drugih držav predstavljajo nižji delež. Iz Slovenije jih je tako okoli 1,4 odstotka, kar pomeni približno 11.500 oseb, kaže raziskava, ki so jo pripravili v dresdenski izpostavi Ifa, povzema STA.
Če se pri izračunu upošteva število prebivalcev, na Poljsko odpade okoli 51-odstotni delež, na Češko 15-odstotni in na Madžarsko 13,3-odstotni. Delež delavcev iz Slovenije je v tem primeru 2,9-odstoten.
Medtem ko so delavci iz Poljske in Češke zaposlitev v večji meri našli v nekdanjih vzhodnonemških deželah, pa so pri drugih bolj zaželeni delodajalci iz nekdanjih zahodnonemških dežel.
“Kljub strahovom mnogih, vstop delavcev iz teh držav domačih delavcev ni izrinil s trga dela,” je zapisal direktor dresdenskega urada Ifo Joachim Ragnitz.
“Delavci iz srednje- in vzhodnoevropskih članic so večinoma zaposleni v panogah, ki zaradi nizkih plač in ne najbolj ugodnih delovnih pogojev niso preveč privlačne za domačo delovno silo,” je dodal.
Kakšne plače imajo?
Povprečna plača omenjenih 820.000 delavcev je trenutno pri okoli 2.850 evrih, medtem ko je povprečna plača za vse zaposlene pri 3.650 evrih. Delavci iz srednje- in vzhodnoevropskih članic so ob tem večinoma zastopani v prometu in logistiki ter gradbeništvu ter pri občasnem in sezonskem delu. Bistveno manj jih je pri bolj zahtevnih opravilih v storitvenem sektorju, še povzema STA.
Po širitvi leta 2004 je sicer večina dotedanjih članic Unije nekaj časa ohranila omejitve za delavce iz novih članic. V Nemčiji so te veljale celo do 2011.
Ifo ob tem ugotavlja, da zaposleni iz t. i. novih članic Unije bolj malo prispevajo k odpravi trenutnega pomanjkanja kvalificirane delovne sile, ki Nemčijo pesti tako kot druge evropske države. Usposobljeni kadri namreč dobre zaposlitve običajno najdejo že na domačem trgu, kjer lahko tudi zaslužijo precej nadpovprečne plače.
