Poštni delavci junija v stavko, kako odgovarja vodstvo

V ponedeljek, 3. junija, se bodo na ulice podali poštni delavci, so sporočili iz Sindikata poštnih delavcev (SPD). Zastopnik delavcev Saša Gržinič je obenem izstopil iz nadzornega sveta Pošte Slovenije, rekoč, da je “čas za ulico”.

Razlog za stavko je po poročanju STA “ignoranca poslovodstva, ki ne pristane niti na najmanjše zahteve za izboljšanje delovnih pogojev”. Obenem so zapisali, da je Pošta Slovenije zaradi nepravilnosti ob volitvah ostala brez sveta delavcev, v katerega so izvolili večino svojih predstavnikov.

“Naše zahteve glede sistemizacije, delovne uspešnosti, neustrezne politike zaposlovanja ostajajo neizpolnjene, naši sodelavci pa nas še vedno zapuščajo,” so še zapisali v svetu sindikata. Izpostavili so tudi, da zaposleni težko dobijo odobren dopust, da se pogoji za varno delo niso spremenili.

Sindikat je opozoril tudi na novo strategijo upravljanja državnih naložb, ki po mnenju sindikata odpira vrata privatizaciji. V začetku aprila je prišlo v javnost nekaj podrobnosti osnutka strategije, vključno z namero, da Pošto Slovenije in Zavarovalnico Triglav iz strateških naložb preseli med pomembne. A kot smo izvedeli na Forbesu Slovenija, Pošta Slovenije tudi v novi strategiji ostaja med strateškimi naložbami.

Poslovodstvo je po navedbah sindikata, ki ima 1.250 članov, prevzelo metode zavlačevanja, igranja igric z obema sindikatoma, sklepanja zavezništev, uslug, protiuslug, skrivanja za poslovnimi skrivnostmi in podobno. “Od tega delavci nimamo nič, upravičeno pa se lahko bojimo vzpona s. p. in drugih prekarnih oblik dela,” so poudarili.

Kritični do privatizacije

Gržinič je zapisal, da ne more več sodelovati na sejah nadzornega sveta, kjer mu dajo jasno vedeti, da je nezaželena oseba. V sporočilu za javnost sindikat zapiše tudi, da je nadzorni svet odpovedal pri nadzorovanju uprave. “Nadzorni svet je svojo nalogo nadzora uprave opravljal vse do menjave na vrhu Pošte Slovenije, od takrat pa se na sejah daje občutek, da bi najraje tej upravi samo še ploskali,” je zapisal.

Pobuda sveta delavcev, da nadzorni svet razmisli o nezaupnici upravi in se izreče o prihodnosti Pošte Slovenije, je, kot je dodal, ostala v elektronskem nabiralniku predsednice nadzornega sveta.

“Vse to v času, ko se s spremembo strategije upravljanja državnih naložb odpirajo vrata k privatizaciji Pošte Slovenije. Mimogrede, nadzorni svet tudi tega sploh ni obravnaval,” je še zapisal Gržinić. Delavci bodo, kot so izpostavili, “vstali v predvolilnem obdobju, ko bi morali nositi volilni reklamni material za tiste, ki razmišljajo o tem, da bi nas prodali”.

Konec lanskega leta je bilo v Pošti Slovenije zaposlenih približno 5.600 ljudi, v Skupini Pošta Slovenije pa 7.800, je razvidno s spletne strani Pošte. Poleg SPD je v Pošti aktiven Sindikat delavcev prometa in zvez (SDPZ) Slovenije, še poroča STA.

Složnost obeh sindikatov

Pri SDPZ delijo “iste težave in enako stališče glede nespametnih odločitev poslovodstva,” sta v izjavi za javnost zapisali generalna sekretarka sindikata Saška Kiara Kumer in predsednica konference SDPZ Majda Stubelj.

Kot največjo nevarnost SDPZ izpostavlja letos sprejeta strategija delodajalca, ki jo je potrdil tudi SDH. Ta je bila sindikatu predstavljena kot poslovna skrivnost. A iz dela strategije, ki je bil predstavljen v zapisniku sveta delavcev, SDPZ sklepa, da se predvideva ločevanje dejavnosti pošte na več ločenih pravnih oseb. “Tu moramo jasno povedati, da bodo posledice za raven pravic, zagotovljenih s kolektivno pogodbo, velike. Poraja se tudi vprašanje dostopnosti do poštnih storitev, saj se kljub drugačnim zagotovilom še vedno nadaljujejo prenosi poštnih poslovalnic na pogodbene pošte.”

Tudi SDPZ ima pri novem poslovodstvu pošte težave s socialnim dialogom. “Gradiva dobivamo prepozno, pomanjkljivo ali pa sploh ne, sestankov se poslovodstvo ne udeležuje, strokovni sodelavci, ki so poznali vsebino in organizacijo dela na pošti, so množično že zapustili Pošto, naših objav na oglasnih
deskah se ne dovoljuje,” naštevajo.

Trdijo tudi, da se na sindikalne zaupnike izvaja neuradni pritisk. “Nedavno smo ugotovili tudi, da delodajalec neupravičeno posega v osebne računalnike zaposlenih, kjer lahko dostopa do korespondence, kar je zrelo za kazenske ovadbe vseh vpletenih.”

Opozarjajo še na negospodarno poslovanje in neukrepanje za izboljšanje organizacije dela, ki povzroča poslovno škodo. “Nadaljuje se s prodajami nekaterih nepremičnin, za katere nam je bilo iz ust člana poslovodstva izrecno rečeno, da ne gredo v prodajo; določenim zaposlenim se omogoča nadaljevanje dela in izplačevanje odpravnin,” še pravijo pri sindikatu. Končna posledica teh okoliščin je po oceni sindikata odhajanje delavcev in prevelika preobremenjenost tistih, ki ostanejo.

Poslovodstvo očitke zavrača

Vodstvo Pošte Slovenije je v odzivu sporočilo, da po njihovi oceni “ni utemeljenih razlogov za napoved stavke”, neutemeljene pa da so tudi trditve sindikatov.

V družbi kontinuirano poteka aktiven socialni dialog, pravijo, v katerega so vključeni socialni partnerji. Poleg tega Pošta aktivno zaposluje in skuša izboljšati delovne pogoje za zaposlene.

Zaposlenim so se z začetkom leta zvišale plače za tri odstotke in marca še za dodatne tri odstotke, kar je po navedbah podjetja v skladu s kolektivno pogodbo. Konec aprila je bil izplačan “tudi najvišji regres v Pošti Slovenije doslej”, ki je znašal dva tisoč evrov na zaposlenega, dodajajo.

V poslovodstvo poudarjajo še, da je v zadnjih 10 letih količina pisemskih pošiljk upadla za več kot polovico, kar je posledica pospešene digitalizacije. Ta trend za poštne operaterje predstavlja pritisk na stroškovno učinkovitost, zato ti prilagajajo poslovanja z uvedbo novih poslovnih modelov.

To vključuje ločitve pisemskega in paketno-logističnega del v samostojne družbe, optimiziranje dostavne in maloprodajne mreže, višanje stopnjo avtomatizacije in digitalizacije procesov, so dejali pri Pošti Slovenije.