Za mednarodne študente predstavlja Evropa eno od najbolj priljubljenih destinacij pri izbiri študija v tujini. A države EU se med seboj zelo razlikujejo. Na seznam 20 najbolj priljubljenih destinacij, pri določitvi katerih je sodelovalo več kot 80 tisoč anketiranih, se Slovenija ni uvrstila. Poleg zdravstva, vojske, varnosti, je šolstvo eno izmed področij, ki je pod vlado Mira Cerarja in ministrovanjem Maje Makovec Brenčič, hudo nazadovalo.
Prvo mesto na seznamu zaseda Nemčija, ki so jo prihodnji mednarodni študenti označili za državo, ki ponuja ugledne univerze, visok standard življenja in relativno nizke cene. Zanimivo je, da so mednarodni študenti kot najbolj pomemben dejavnik po poročanju spletnega portala CEO World izpostavili varnost. To še posebej velja za študente, ki prihajajo iz držav zunaj EU, saj niso seznanjeni s kulturo oziroma varnostjo v državi, kjer nameravajo študirati.
Poročilo o “najboljših državah za študij v tujini in Evropi za mednarodne študente 2018” se nanaša na mnenjsko raziskavo, v kateri je sodelovalo 83 tisoč prihodnjih mednarodnih študentov, mlajših od 35 let. Sodelujoči v raziskavi so morali oceniti prednosti posameznih držav glede na kakovost izobraževanja, priložnosti za delo po diplomi, zahtevah za vizo in dostopnosti.
Slovenija se na seznam 20 najbolj zaželenih ni uvrstila
Slovenija se za razliko od svojih sosed Italije, Avstrije in Madžarske na ta seznam ni uvrstila. Italija je zasedla 9. mesto, Avstrija 10., Madžarska pa se je znašla na samem repu in je zasedla 20. mesto. Glede na to, da je v raziskavi sodelovalo ogromno število ljudi z vseh koncev sveta, lahko s prstom pokažemo na premierja Mira Cerarja in njegovo ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič, ki bi morala kot prva skrbeti za podobo in kakovost slovenskega visokega šolstva v tujini. Slednje je nedvomno povezano tudi z onemogočanjem zasebnega šolstva. Spomnimo, da vlada ni odpravila neustavnosti in izenačila financiranje zasebni in javnih osnovnih šol, ki izpolnjujejo javno veljavne programe, prav tako pa namerava z novim visokošolskim zakonom odvzeti koncesije zasebnim visokošolskim zavodom in še dodatno poslabšati stanje v visokem šolstvu. V tujini so namreč zasebne izobraževalne ustanove povsem običajne in pomembno prispevajo h kakovosti in konkurenčnosti izobraževalnega sistema.
Dejstvo je, da Slovenija ima številne prednosti, ki jih nadebudni mednarodni študentje cenijo. Delo vlade in nesposobnost njenih predstavnikov pa je tako lahko edini pravi razlog, zakaj med prihodnjimi študenti v tujini prevladuje prepričanje, da Slovenija ni varna država, da ima slabe univerze in previsoke cene.
Ivan Šokić