REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Bloomberg«: Macronov pritisk, da oboroži Evropo, postaja vse bolj nevaren

»Bloomberg«: Macronov pritisk, da oboroži Evropo, postaja vse bolj nevarenBerlin ne gleda dobrohotno na Macronovo izzivanje k stopnjevanju vojne z Rusijo, kar je neki nemški visoki uradnik poimenoval za »galsko petelinjenje«. Vir: Posnetek zaslona, X

Francoski predsednik Emmanuel Macron vse glasneje in pod nujno poziva Evropo, naj se pripravi na »krasni novi svet« po zgledu na kultni distopijski roman Aldousa Huxleyja iz leta 1931, toda največja težava voditelja Francije je, da njegova bojevita retorika nima trdne podpore v francoski družbi, gospodarstvu ali vojaški industriji.

Macronova zunanjepolitična stališča so običajno razumna, pravi Frédéric Charillon, profesor mednarodnih odnosov v Parizu. Težava je v tem, da ko jih skuša obrniti sebi v prid, se to izjalovi, je dodal.

Na vsakem koraku je Macron prevzel pobudo – in zasluge.

»Evropa zdaj razmišlja o lastni obrambi,«  je dejal v govoru v tovarni smodnika v Dordogni.

»To je bila prava revolucija v zadnjih letih, in to je revolucija, ki jo je spodbudila Francija,« je pristavil.

Čeprav Macron glasno agitira za večjo vojaško pomoč Ukrajini, je bilo sporočilo francoskega predsednika občasno nerodno, saj nepredvidljivo niha med mirovnikom in provokatorjem, poroča Bloomberg.

Dober primer te »pomanjkljive metrike« Macrona je novica, da je Pariz prejšnji teden po dolgem premoru vzpostavil telefonski stik z Rusijo.

Ker podrobnejša vsebina pogovora ni bila objavljena, je nastal kaos, saj sta imeli obe strani različna stališča do klica.

Posledice tega incidenta kažejo, zakaj so zavezniki - in celo nekateri znotraj francoskega varnostnega vrha - zaskrbljeni zaradi Macronovih komentarjev, sta dejala dva visoka uradnika, ki sta seznanjena s situacijo.

Macronov obrambni minister je svojega ruskega kolega menda poklical samo zato, da bi delil obveščevalne podatke o terorističnem napadu na Crocus City Hall - vsaj tako trdijo Francozi. Rusi so dejali, da je bil klic osredotočen na pogovore v Istanbulu leta 2022 in implicitno na možnost pogajanj o koncu ukrajinskega konflikta. Francija to ostro zanika in je v nasprotju z njenimi javnimi sporočili.

Macronovi poskusi, da bi ruskega predsednika Vladimirja Putina držal v negotovosti, se vse pogosteje končajo z razburjanjem njegovih zaveznikov – dober primer je namigovanje na pošiljanje enot Nata v Ukrajino.

Poleg tega Macronove načrte, da bi se na Francijo gledalo kot na »vojaško silo«, kvarijo dejstva.

Macronova prizadevanja, da bi se na Francijo gledalo kot na »vojaško silo«, skazijo dejstva. Vir: Posnetek zaslona, X

Medtem ko ima Rusija približno 1,15 milijona vojakov – skoraj celotno prebivalstvo sosednje Estonije –, jih ima Francija le 200.000. Lani je njena pehota zaposlila 3.000 mož manj od ciljanih 16.000.

In čeprav nenehno poziva zaveznike, naj storijo več za Ukrajino, Francija sama pošilja neprimerljivo manj pomoči, ugotavlja nemški inštitut Kiel.

Kijevu je Pariz obljubil manj kot dve milijardi evrov podpore, Nemčija pa 22 milijard evrov.

Zato Berlin ne gleda dobrohotno na Macronovo politiko, kar je neki visoki nemški uradnik poimenoval za »galsko petelinjenje«.

Visoki poljski vladni uradnik je bil »bolj velikodušen«, ko je hudomušno dejal, da je Francija s svojimi političnimi prizadevanji nadomestila tisto, česar ji ni uspelo prispevati v obliki streliva.

Macronu grozi še en problem – francosko javno mnenje se obrača proti podpori vojne v Ukrajini.

Potem ko je Ukrajino postavil v ospredje svoje kampanje za junijske volitve v EU in napadel svojo nasprotnico Marine Le Pen zaradi njenih preteklih vezi z ruskim predsednikom, so ankete pokazale, da večina Francozov nasprotuje pošiljanju francoskih vojakov na ukrajinsko fronto.

Utrujenost od ameriške posredniške vojne v Ukrajini je očitna – medtem ko je po začetku vojaške operacije, tik pred ponovno izvolitvijo Macrona, Ukrajino podpiralo 82 odstotkov Francozov, po podatkih francoskega inštituta za raziskavo javnega mnenja IFOP zdaj ta odstotek znaša 58 odstotkov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke