Kako hitro bi bilo konec sveta, če bi izbruhnila jedrska vojna

Svet 07. Maj 202409:42 44 komentarjev
Foto: PROFIMEDIA

Ameriška novinarka in avtorica sedmih knjig na temo nacionalne varnosti Annie Jacobsen v svoji najnovejši knjigi z naslovom Jedrska vojna: Scenarij (ang. Nuclear War: A Scenario) opisuje posledice, s katerimi bi se soočil svet, če bi izbruhnila jedrska vojna. Po njenem scenariju, do katerega je prišla na podlagi več deset intervjujev in mnogih dokumentov, bi bilo s svetom konec v zgolj 72 minutah.

Vsem je jasno, da bi začetek jedrske vojne imel katastrofalne posledice. Mnogi zato o posledicah te niti ne želijo razmišljati, ameriška novinarka Annie Jacobsen, ki je doslej napisala že sedem knjig na temo nacionalne varnosti, pa je v svoji najnovejši z naslovom Nuclear War: A Scenario natančneje opisala, kaj bi to pomenilo za svet. Knjiga je začela nastajati še pred začetkom konflikta v Ukrajini, luč sveta pa ugledala marca letos.

Kot opisuje v knjigi, ki je takoj postala uspešnica, bi v primeru začetka globalne jedrske vojne med izstrelitvijo prve jedrske rakete do uničenja sveta preteklo zgolj 72 minut. V knjigi seveda opisuje hipotetičen scenarij, čeprav je bil ta ustvarjen na podlagi več deset intervjujev in dokumentov, tudi takšnih, s katerih je bila oznaka zaupno odstranjena šele pred kratkim, piše Politico.

Po scenariju, kot ga v knjigi opisuje avtorica, bi se globalna jedrska vojna začela tako, da bi Severna Koreja izstrelila medcelinsko balistično raketo na Pentagon, čemur bi sledila še balistična raketa, izstreljena s podmornice proti jedrskemu reaktorju v Kaliforniji.

Razlogi za sprožitev napada v knjigi sicer niso opisani, avtorica je zgolj želela ponazoriti, česa je “nori kralj”, kot je severnokorejskega voditelja Kim Džong Una poimenoval eden največjih svetovnih strokovnjakov za jedrsko orožje Richard Garvin, sposoben storiti z jedrskim orožjem.

Šest minut časa za odziv

Takoj po izstrelitvi bi imel ameriški predsednik, medtem ko bi ga evakuirali iz Bele hiše, le šest minut časa, da bi se odločil, kakšen bo protinapad. Bil bi tudi pod pritiskom svojih vojaških sil, da izstreli ameriške medcelinske balistične rakete na vseh 82 severnokorejskih ciljev, ki so bistveni za jedrske in vojaške sile.

Ker bi ameriške balistične rakete preletele Rusijo, bi jih ruske obrambne sile zaznale in domnevale, da so napadeni. V tako kratkem času bi bilo namreč skoraj nemogoče, da ameriški predsednik ruskega obvesti, kaj se dogaja. Rusi bi zato v obrambo odgovorili s svojim jedrskim orožjem.

S tem bi bil sprožen spopad treh svetovnih jedrskih velesil. V zgolj 72 minutah bi bilo ubitih več milijard ljudi, preostali pa bi stradajoči ostali na opustošenem in zastrupljenem planetu, do katerega se sončni žarki ne bi mogli več prebiti, prav tako ne bi bilo več mogoče pridelovati hrane.

Foto: PROFIMEDIA

“Scenarij, ki sem ga izbrala, je bil sestavljen iz intervjujev, ki sem jih opravila s 46 viri. Uporabila sem različne kombinacije podanih mnenj, da sem prišla do najverjetnejšega scenarija, ki bi se lahko zgodil,” je Jacobsen dejala v intervjuju za Politico ter dodala, da doslej še nihče iz severnoameriškega letalskega poveljstva ni izrazil dvoma o opisanem scenariju, zaradi česar ta deluje “še bolj grozljivo”, je dejala.

Na vprašanje, zakaj bi ZDA tvegale z izstrelitvijo balističnih raket po zraku prek Rusije, če bi lahko te izstrelile tudi s svojimi jedrskimi podmornicami v Tihem oceanu, pa Jacobsen pravi, da je enako vprašala tudi svoje sogovornike. Enega izmed odgovorov, zakaj bi se verjetno odzvali z zračnim napadom, ji je dal nekdanji ameriški minister za obrambo Leon Panetta. Dejal je namreč, da v takšnih trenutkih preprosto ni veliko časa za razmišljanja o tem, kaj storiti in kako se bo na to odzval nekdo drug.

Jacobsen ob tem poudari, da je del strašljive resnice jedrske vojne prav “nora časovnica”, ki bi bila postavljena vse od trenutka, ko bi zaznali jedrsko izstrelitev. “To je dejstvo. Kakor je tudi dejstvo, da ima ameriški predsednik samo šest minut, da se odzove in izbere med možnimi protinapadi, navedenih v t. i. ‘Črni knjigi’. V njej so preigrane možnosti za najrazličnejše scenarije, ki pa ne morejo predvideti vseh nepredvidenih okoliščin, ki se nato zgodijo v resnični situaciji,” pojasni.

V primeru jedrske vojne vsaka odločitev slaba

V intervjuju je razkrila, da se je pri nastajanju knjige pogovarjala tudi z nekdanjim pomočnikom načelnika ameriških mornariških operacij Tedom Postolom. Ta naj bi bil namreč eden redkih, ki je dejansko prebral vsebino Črne knjige, in dodala, da je v primeru začetka jedrske vojne vsaka odločitev slaba.

Nekateri so sicer njene navedbe, da se mora ameriški predsednik odločiti v šestih minutah, kritizirali. Pojasnila je, da je o takšnem časovnem oknu govoril že nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan, ki je bil na čelu ZDA od leta 1981 do 1989. “Čas se ni spremenil. Tehnologija balističnih izstrelkov ni spremenila gravitacijskih zakonov. Ne glede na vse je šest minut še vedno časovno okno od izstrelitve do cilja,” zavrača kritike.

In kot pravi, je bilo jedrsko orožje ves čas naš sovražnik, kar je odmev besed, ki jih je izrekel ameriški astronom in vesoljski znanstvenik Carl Sagan, ki je dejal, da sovražniki niso drugi narodi, ampak le orožje, še piše Politico.

Hirošima (Foto: PROFIMEDIA)

V jedrski vojni ne more biti zmagovalca

“Vse to je podedovano,” pravi. Vsi, ki sodelujejo pri poveljevanju jedrskih sil, so svoje delo podedovali iz koncepta, ki je bil zasnovan v petdesetih letih prejšnjega stoletja in je temeljil na predpostavki, da je jedrsko vojno mogoče voditi in zmagati. “Ne moremo se bojevati in zmagati v jedrski vojni. Temeljna premisa jedrske vojne se je spremenila, sistem pa je ostal popolnoma enak. To je temeljni paradoks in je nevaren,” pojasnjuje.

“Svet leta 2024 je popolnoma drugačen, kot je bil leta 1960. Spremenilo se je vse, od tehnologije do inženirstva. Tu je tudi dejstvo, da obstaja devet narodov, ki imajo jedrsko orožje. In logika ‘norega kralja’, ki prežema ves svet,” med drugim v obširnem intervjuju ugotavlja Jacobsen. Kot pravi, je svet trenutno v zelo občutljivem obdobju z veliko vojnimi konflikti. “Nekateri menijo, da smo v nekakšnem 79-letnem eksperimentu,” pravi. Letos namreč mineva 79 let od eksplozije jedrske bombe na Hirošimi.

Jacobsen zato upa, da bi njena knjiga pripomogla k ustvarjanju varnejšega sveta brez jedrskega orožja, kot je leta 1983 na Ronalda Reagana vplival film The Day After (Dan potem), ki je prikazoval jedrsko vojno med ZDA in takratno Sovjetsko zvezo.

Ta ga je tako pretresel, da je spremenil svoje prepričanje o jedrskem oboroževanju in na vrhu voditeljev v glavnem mestu Islandije Reykjavik s takratnim ruskim predsednikom Mihailom Gorbačovom dosegel dogovor o denuklearizaciji sveta. Število jedrskih konic se je po tem na svetu s 70.000 zmanjšalo na današnjih 12.500, še piše Politico.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje