"Brez dejstev se ne moremo boriti proti napačnim in lažnim informacijam. Brez odgovornosti ne bomo imeli močnih politik. Brez svobode tiska ne bomo imeli nikakršne svobode. Svobodni mediji niso izbira, ampak nuja," je v poslanici ob svetovnem dnevu svobode medijev sporočil generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Posebej je izpostavil vprašanje okolja in zapisal, da se "svet sooča z okoljsko krizo brez primere, novinarji in medijski delavci pa imajo ključno vlogo pri informiranju in osveščanju ljudi o tem". Izpostavil je tudi druge izzive, kot so spopadi in vojne po svetu, ter izrazil zgroženost nad velikim številom novinarjev, ki so bili ubiti v izraelskih vojaških operacijah v Gazi.
"Neodvisno novinarstvo, ki temelji na dejstvih, pomaga varovati naše demokracije, saj razkriva krivice, zahteva odgovornost od voditeljev in državljanom omogoča sprejemanje informiranih odločitev," pa je ob dnevu svobode medijev v imenu EU sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Podobno kot Guterres je v izjavi opozoril na naraščajočo pogostost napadov na novinarje in sporočil, da je treba "novinarje in medijske delavce, ki poročajo iz oboroženih spopadov, zaščititi v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom". "Leta 2024, ko bodo volitve potekale v več kot 60 državah po vsem svetu, je delo novinarjev pomembnejše kot kdaj koli prej," je še zapisal.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KADROVSKA PROBLEMATIKA) Nočno dežurstvo v ZD Gornja Radgona ostaja
V občinah Gornja Radgona, Radenci, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici soglasno zavrnili predlog gornjeradgonskega zdravstvenega doma, čeprav so številke neizpodbitne.
Letos se bo namreč na volišča podala več kot polovica svetovnega prebivalstva, v danes objavljenem poročilu ugotavlja mednarodna organizacija RSF, ki jo posebej skrbi dejstvo, da so od vseh področjih preučevanja največji padec zabeležili na političnem kazalniku. Politični kazalnik je eden od petih kazalnikov na lestvici medijske svobode, ki jih RSF upošteva pri razvrščanju držav glede svobode medijev.
Krhanje moči medijev spričo neustreznih ravnanj politikov gre včasih z roko v roki z bolj sovražnimi ukrepi, ki spodkopavajo vlogo novinarjev, ali pa se mediji celo uporabljajo kot orodje nadlegovanja in dezinformiranja javnosti, je ob izidu poročila zapisala uredniška direktorica RSF Anna Bocande. Avtorice in avtorji rednega letnega poročila so poseben poudarek namenili usodi palestinskih novinarjev, ki so pogosto tarča napadov med trajajočo izraelsko ofenzivo v Gazi. Kot navaja RSF, so izraelske sile ubile več kot sto tamkajšnjih novinarjev, med njimi najmanj 22 med opravljanjem poklica.
Varnostne razmere so se za novinarje poleg ostalih držav, kjer potekajo oboroženi konflikti, kot so DR Kongo ali Sirija, še posebej poslabšale v Nigeriji, poročilo pa v negativni luči izpostavlja tudi razvoj dogodkov v Sahelu, kjer so vojaške hunte Nigra, Burkine Faso in Malija okrepile svoj nadzor nad mediji. Biti novinar je vse bolj zahtevno tudi v Rusiji in njenih sosedah Belorusiji, Gruziji, Azerbajdžanu, RSF pa v tej luči izpostavlja tudi Srbijo. Poročilo je kritično do poskusov prevzemov medijev, kot primer pa navaja poskuse italijanske koalicijske stranke Liga za prevzem tiskovne agencije AGI, ki je druga največja v državi.
Grožnjo tako novinarjem kot demokraciji nasploh pa predstavlja tudi umetna inteligenca, pri čemer je RSF spomnila na predvolilni lažni audio posnetek slovaške novinarke Monike Todorove, ki je ena prvih žrtev takšnih novih tehnologij iz novinarskih vrst.
Prvo mesto na lestvici je kljub nekoliko nižjemu političnemu kazalniku ohranila Norveška, sledita ji Danska in Švedska. Na dnu lestvice so po novem Afganistan, Sirija in Eritreja. Na vrhu lestvice sicer prevladujejo evropske države, še posebej članice EU. A kot navaja poročilo, so tudi znotraj unije države, kjer je svoboda medijev na preizkušnji, pri čemer so izpostavljene Madžarska, Grčija in Malta.
Poslanico ob svetovnem dnevu svobode medijev je napisala tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. Objavljamo jo v celoti.
"Svetovni dan svobode medijev ima predvsem eno sporočilo: neodvisni mediji obstajajo, da ljudem prinašajo verodostojna dejstva o tem, kaj se dogaja v družbi. Prebivalci in prebivalke, ki so celovito in neodvisno obveščeni o ravnanjih politike in delovanju sistemov javnega življenja, se lahko informirano odločajo in tudi usmerjajo politiko.
Javni mediji v Evropi so namenjeni vsem prebivalcem in prebivalkam, ranljivim družbenim skupinam, manjšinam in tudi sicer depriviligeranim in senzorno oviranim ljudem. V izzivov polni prihodnosti so javni neodvisni mediji največje informacijsko vezivo delujoče in demokratične družbe.
Kje smo na tem področju v Sloveniji? Kadrovske, finančne in osebne napade na Radiotelevizijo Slovenijo in Slovensko tiskovno agencijo s strani prejšnje vlade imajo izrazito negativne posledice za delovanje obeh javnih medijev, ki jih trudoma rešujemo na več ravneh. Ob svetovnem dnevu svobode medijev lahko rečem, da se je Slovenija za las izognila usodi Slovaške in Madžarske. Zlasti iz slednje je del slovenske politike poskušal uvoziti model prevzemanja, nadzora in uničenja medijev.
Mediji se zaradi pohoda velikih platform, ki nam ustvarjajo lažen občutek obveščenosti in nam kradejo pozornost, soočajo s temeljnim problemom obstoja: preživetjem. To poslabšujejo ob tem apetiti politike po vplivanju na medijske kolektive, nepregledne lastniške strukture, medijske koncentracije in mediji, ki delujejo po nareku interesnih skupin.
Novinarski poklic in profesionalno novinarstvo morata v družbi spet dobiti pravo veljavo. Trenutno veljavni Zakon o medijih teh izzivov ne naslavlja več, star je namreč že skoraj dve desetletji. Na Ministrstvu za kulturo smo zato pripravili nov Zakon o medijih, ki pnaslavlja številne probleme medijskega prostora. Zagotovil bo večjo transparentnost, neodvisnost in pluralnost medijev, kar je ključnega pomena za obveščeno družbo in demokracijo. Sodoben in ambiciozen predlog novega zakona sledi glavnim poudarkom nedavno sprejetega Evropskega akta o svobodi medijev (EMFA), Akta o digitalnih storitvah in Akta o umetni inteligenci Evropske unije.
Upam, da bomo skupaj nadaljevali s podporo in razvijanjem politik, ki bodo ščitile in spodbujale svobodo medijev. Le tako lahko zagotovimo, da bo naša družba ostala obveščena o pomembnih dejstvih naših življenj, odgovorna in predana temeljnim demokratičnim vrednotam."