REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tri minute namesto mesece: Lansirne mostove SV vlada ignorirala, zahvaljevala pa se za nedostavljene, ameriške!

Tri minute namesto mesece: Lansirne mostove SV vlada ignorirala, zahvaljevala pa se za nedostavljene, ameriške!Golob se Grahamu zahvaljuje za mostove, ki jih Slovenija ne potrebuje. Vir: Posnetek zaslona, X

Minilo je že več kot pol leta od katastrofalnih poplav v Sloveniji.

Narasle reke so takrat odnesle celo vrsto mostov, nato pa so preko teh rek z velikimi napori znova postavili začasne, montažne mostove.

V nekaterih primerih je na pomoč priskočila Slovenska vojska, v drugih primerih pa so pomagali tuji vojaki in inžinerci.

Med lanskimi obsežnimi poplavami v začetku avgusta so vodotoki namreč, kot so nam pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, odnesli kar 19 mostov na državnih-regionalnih in lokalnih cestah.

Razponi  oziroma dolžine mostov so različne, segajo pa od 15 metrov pri mostovih na lokalnih cestah, pa vse do skoraj 46 metrov razpona pri mostovih na državnih - regionalnih cestah.

Črna na Koroškem - most SV za njih ni bil dovolj dober...
Razpon 15 metrov naj bi bil preveč za vojaška mostova, ki lahko povežeta bregove rek, ki so oddaljeni tudi 18 metrov, trdi slovensko ministrstvo za obrambo... Mesec dni po poplavah so bili v Črni na Koroškem veseli prvega montažnega mostu, dva dvižna pa sta medtem stala in neuporabljena rjavela v vojašnicah Slovenske vojske, čeprav bi lahko bila postavljena že v nekaj urah. Sama postavitev mosta sicer traja tri minute! Vir: Posnetek zaslona
Zakaj Slovenska vojska v tistih prvih dnevih poplav ni takoj uporabila najmanj dveh lansirnih mostov, ki ju še vedno ima v uporabi?

Na vprašanje, koliko od teh mostov je do sedaj že popravljenih z začasnimi, montažnimi ali trajnimi mostovi ali pa so še v popravilu so nam z ministrstva za infrastrukturo odgovorili, da »vsi porušeni in močno poškodovani mostovi, tako na državnih kot tudi na lokalnih cestah, so bili nadomeščeni z začasnimi montažnimi mostovi. Montažni mostovi na državnih cestah so bili postavljeni med 24. 8. 2023 in 7. 9. 2023. Montažni mostovi na lokalnih cestah so bili postavljeni med 14. 8. 2023 in 16. 11. 2023. Trajnih mostov se še ne gradi, ker tečejo postopki priprav, umeščanja v prostor in projektiranja.«

Ob tem pa se nam je zastavilo še eno vprašanje - zakaj Slovenska vojska (SV) v tistih prvih dnevih poplav ni takoj uporabila najmanj dveh lansirnih mostov, ki ju še vedno ima v uporabi?

Za oba ima tudi usposobljene posadke, so nam pojasnili na ministrstvu za obrambo. 

Razpon teh mostov je 18 metrov, kar pomeni, da bi lahko z njimi takoj povezali ceste vsaj čez manjše reke.

Še več, če se dva mostova postavita navskriž se lahko povežejo tudi bregovi rek s skoraj dvakrat večjim razponom!

Če jih inžinerci SV seveda znajo pravilno postaviti...

A koliko je bilo vsaj takšnih mostov, ki so bili manjši, se pravi okoli 15 do 17 metrov in jih je odnesla voda?

Sedaj je jasno, da je Slovenska vojska imela še najmanj dva takšna dvižna mostova, ki bi lahko bila postavljena praktično takoj, vendar to ni bilo storjeno.

Z ministrstva za infrastrukturo so nam odgovorili, da sta bila tako kratka samo 2 nadomeščena montažna mostova, in sicer:

- na občinski cesti Črna na Koroškem, na lokaciji Žerjal 11, dolžine 15 metrov, ki ga je postavila in donirala Italija.

- na občinski cesti Gornji Grad, Šmiklavž 47, Nova Štifta, dolžine 15 metrov, ki ga je prav tako postavila in donirala Italija.

Tudi na teh mestih so bili najprej postavljeni montažni mostovi - a ne tisti, ki bi jih lahko dobesedno v nekaj urah na mesto nesreč pripeljala Slovenska vojska. 

Vsi montažni mostovi, ki so bili postavljeni namesto porušenih mostov, še vedno stojijo in so še vedno v funkciji, tudi na navedenih dveh lokacijah.

Vojaška mostova naj bi bila neuporabna tudi v občini Gornji Grad... če verjamemo ministrstvu za obrambo... Vir: Posnetek zaslona

Odločitev, kateri porušeni mostovi na občinskih cestah bodo nadomeščeni z montažnimi, je bila v rokah posameznih občin, država, konkretno URSZR, pa je nato samo posrkbela za ekipe držav, ki so donirale in postavile montažne mostove.

A sedaj je jasno, da je Slovenska vojska imela še najmanj dva lansirna mosta, ki bi lahko bila postavljena praktično takoj, vendar to ni bilo storjeno.

Na ministrstvu za obrambo sicer trdijo, da to ni bilo mogoče.

Različne možnosti polaganja dveh mostov (od nekdaj petih), ki ju Slovenija oziroma Slovenska vojska (še) ima, a ju obrambno ministrstvo v času poplav očitno ni znalo uporabiti! Vir: Posnetek zaslona

»Vojaška taktična lansirna mostova, ki ju ima Slovenska vojska, nista primerna za nadomeščanje poškodovanih mostov, saj gre za začasne, pontonske (plavajoče) mostove, ki so namenjeni premostitvam širših vodotokov. Postavljanje teh na hudourniških vodah ni mogoče. Enako velja za gosenična vozila – nosilce mostu.

Z razponom 18 metrov bi bila dva lansirna mostova lahko postavljena praktično takoj. Pristojni v ministrstvu za obrambo in Slovenski vojski torej ali niso vedeli, da imajo takšne kapacitete, ali pa so napačno ocenjevali, da so tanki z mostovi neuporabni, čeprav bi dejansko lahko bili uporabni.

Inženirci Slovenske vojske so v Mežici že 14. avgusta postavili prvi montažni most Compact 200, ki v dolžino meri 33 metrov, njegova nosilnost je 40 ton, kar je omogočilo, da so v Mežico lahko pripeljala težja transportna vozila, težja gradbena mehanizacija ter druga vozila sil za zaščito in reševanje. Hkrati je bila tako vzpostavljena tudi prometna komunikacija za prebivalce Mežice in okoliških naselij.

Naj omenimo, da se je župan Občine Mežica Mark Maze ob odprtju zahvalil Slovenski vojski, ki je tako hitro omogočila promet preko reke Meže. Poudaril je to pridobitev tako za krajane Mežice kot podjetja na desni strani Meže, ki so bila po ujmi do postavitve montažnega mostu prometno odrezana od sveta,« so nam odgovorili z obrambnega ministrstva.

Tudi če drugi del odgovora sprejememo kot točen ostaja odprto vprašanje - zakaj lansirnih mostov niso takoj postavili na občinski cesti v Črni na Koroškem in na občinski cesti Gornji Grad v Novi Štifti.

Ti mostovi ne plavajo, postavijo se z ene obale na drugo.

Z razponom 18 metrov bi bila dva lansirna mostova lahko postavljena praktično takoj.

Pristojni v ministrstvu za obrambo in Slovenski vojski torej ali niso vedeli, da imajo takšne kapacitete, ali pa so napačno ocenjevali, da so tanki z mostovi neuporabni, čeprav bi dejansko lahko bili uporabni.

Da ne govorimo o tem, da bi jih Slovenija morala imeti pet, sedaj pa jih ima samo še dva. Kam so izginili trije ni jasno, jasno pa je, da smo 28 ostalih iste vrste podarili - Ukrajini.

Vse to je v velikem nasprotju z ravnanjem slovenske vlade, ko se je lani sestala z ameriškimi kongresniki.

Spomnimo, desetčlanska delegacija ameriških senatorjev in kongresnika je bila lani na obisku pri tukajšnjem političnem vrhu in je Slovenijo pohvalila za njeno politiko do Zahodnega Balkana in Kijeva ter državi po poplavah obljubila pomoč v obliki - pontonskih mostov.

Delegacijo sta vodila zaradi korupcije le malo zatem obtožen senator Robert Menendez in kongresnik Lindsey Graham, o korupciji katerega pa so napisane celo že knjige.

Mnogi so pričakovali od ZDA kaj več, predvsem denarno pomoč, a je ta očitno izostala.

»Sodeč po izjavah Menendeza in Grahama ob odhodu so odnosi med ZDA in Slovenijo sicer odlični.«

Senator Graham je »v zvezi z rusko agresijo na Ukrajino oziroma slovensko pomočjo Ukrajini našo državo opisal kot 'del rešitve',« je o dogodku poročal ljubljanski Dnevnik.

Oba senatorja sta pohvalila slovenska stališča glede Ukrajine in Zahodnega Balkana ter zagotovila, da bosta ob vrnitvi v ZDA Sloveniji poskušala zagotoviti pomoč v obliki pontonskih mostov, za katere jih je med delovno večerjo prosil slovenski premier Robert Golob.

»To je uničujoč trenutek za vašo državo, veliko infrastrukture je bilo uničene. Pomagamo vam lahko z začasnimi mostovi, da bi se gospodarstvo in država pomikala v pravo smer. Po vrnitvi bomo, ne glede na strankarsko pripadnost, opozorili na potrebe vaše države. Obvestili bomo kolege v Kongresu, administracijo (Joeja Bidna), poklicali bomo v Pentagon,« je obljubil Graham.

Presenetljivo je dejstvo, da je slovenski predsednik vlade med številnimi vrstami pomoči, za katero bi lahko prosil Washington, izbral prav pontonske mostove. Če bi se namreč bolje informiral pri svojem obrambnem ministru bi najbrž lahko izvedel, da jih Slovenija pravzaprav sploh ne potrebuje, po drugi strani pa zelo potrebuje denarna sredstva.

ZDA so pomoč Sloveniji sicer že ponudile, a razen šestčlanske izvidnice, ki je pregledovala, kako bi lahko pomagala Sloveniji, konkretne pomoči doslej ni bilo.

Presenetljivo pa je dejstvo, da je slovenski predsednik vlade med številnimi vrstami pomoči, za katero bi lahko prosil Washington in Pentagon, izbral prav pontonske mostove.

Če bi se namreč bolje informiral pri svojem obrambnem ministru bi najbrž lahko izvedel, da jih Slovenija pravzaprav sploh ne potrebuje, po drugi strani pa zelo potrebuje denarna sredstva.

Toda nato se je nenadoma izkazalo, da Slovenija ne potrebuje slovenskih, lansirnih mostov Slovenske vojske, zelo pa je hvaležna za vse ameriške, ki bi jih morda lahko dobila.

V zvezi s tem vprašanjem smo ministrstvo za obrambo vprašali, koliko pontonskih mostov ima Slovenska vojska in ali ministrstvo načrtuje njihovo povečanje v prihodnosti. Prav tako nas je zanimalo, zakaj niso bili ob poplavah za preprečitev rek uporabljeni tudi tanki MT-55, ki jih je Slovenija dobila v varovanje od JLA?

Slovenija bi jih namreč morala imeti kar pet, saj je Slovenska vojska v preteklosti imela kar pet nosilcev mostu ZTS Martin MT-55.

Vir: Posnetek zaslona

Z ministrstva za obrambo pa so nam odgovorili, da sta bila dva lansirna mostova, ki jih SV ima - neuporabna.

Toda iz podatkov ministrstva za infrastrukturo je sedaj jasno, da bi bila zelo uporabna, saj sta bila dovolj velika za vsaj manjše reke. Postavita pa se lahko v treh minutah!

Ob tem, kot je razvidno tudi iz opisov teh mostov, nista namenjena temu, da bi plavala na rekah, pač pa ju je mogoče z ene obale reke postaviti do druge.

Tank nosilec mostu je sicer bojno gosenično vozilo namenjeno za hitro premagovanje vodnih ovir ali rovov v bojnih razmerah.

Osnova vozila je podvozje tanka T-55A, na katerega so postavljeni sistemi, sklopi in oprema za polaganje mostu ter zložljivi most.

Zanimivo je, da so takšni mostovi namenjeni prav premagovanju manjših vodnih ovir in rovov. Kdo ve, morda pa jih Slovenska vojska, glede na kadrovsko podhranjenost - sploh ne zna več uporabljati, čeprav so nam v ministrstvu za obrambo zagotovili, da imajo usposobljene posadke za te mostove.

Nikjer namreč ni mogoče najti posnetka, kako SV postavlja ta most. Objavljen je samo posnetek postavljanja mosta Eurobridge. 

To pomeni, da se postavitev teh mostov najverjetneje niti ne vadi. In to bi pojasnilo, zakaj jih SV takrat, ko smo jih najbolj potrebovali - ni postavila.

»Nosilni tank MT-55A je namenjen hitri postavitvi mostu čez protitankovske ovire (protitankovski jarki in strmi vzponi in klanci) na kopnem, ki je sicer prehodno za običajne bojne tanke T-55A.

Poleg tega je sposoben brez posebnih inženirskih del in ureditev premostiti vodne ovire z muljastim in mehkim dnom ali s strmimi brežinami,« poroča stran SrpskiOklop, saj ima tudi srbska vojska enake tanke.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Skratka, ni razloga, da takšni tanki ne bi bili uporabni prav za premagovanje nastalih hudournikov, kjer je razdejanje zelo podobno vojnemu.

Domači so očitno »neuporabni«, za ameriške pa se predsednik vlade zahvaljuje in za njih celo prosi!

Ob tem bi prebivalci s pomočjo teh posebnih tankov pomoč lahko dobili praktično v nekaj urah in nekaj miniutah od prispetja tankov na kraje nesreč, ne pa šele čez mesece! Gre za tipičen primer tega, ko bi vojaška tehnika, če bi bila uporabljena pravilno, lahko pomagala civilistom.

Politiki se pogosto hvalijo, da kupujejo orožje, ki ima tudi civilno rabo.

A v konkretnem primeru vidimo, da se ni zgodilo nič.

Očitno pa je pri lansirnih mostovih zelo pomembno ne le to, kakšni so in kaj zmorejo, ampak kdo jih daje. Domači so očitno »neuporabni«, za ameriške pa se predsednik vlade zahvaljuje in za njih celo prosi!

A to ni najhuje.

Prosil in zahvaljeval se je Robert Golob zaradi sicer neuporabnih in nedostavljenih pontonskih mostov dvema ameriškima politikoma, ki sta sokriva za milijone izgubljenih človeških življenj.

Mnogi ju uvrščajo med najhujše, a nikoli obsojene vojne zločince na svetu – skupaj s številnimi ameriškimi predsedniki, ki so se kljub svojim številnim zločinom in agresivnim vojnam, ki so jih sprožili v Aziji, Afriki, Evropi ..., prav tako izmaknili roki pravice.

Zmeraj sta namreč podpirala ameriške intervencije po vsem svetu, ki so ubile ogromno število civilistov.

Golob in Graham
 Golob se je Grahamu zahvaljeval in prosil za mostove, ki jih Slovenija - menda sploh ne potrebuje... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Desetčlansko delegacijo sta namreč vodila dva »jastreba« ameriške politike, demokrat Robert Menendez in republikanec Lindsey Graham.

Slednji je bil znan tudi po resoluciji, ki bi vsako uporabo ruskega jedrskega orožja izven področja članic zveze NATO v Ukrajini razglasila za napad na NATO in s tem svet po bližnjici poslal v tretjo svetovno vojno.

In zato se je Golob Grahamu zahvaljeval in prosil za mostove, ki jih Slovenija - menda sploh ne potrebuje, hkrati pa vlada ni znala uporabiti dveh lansirnih mostov v dveh krajih, kjer bi zagotovo prišla prav.

Ob tem pa sta se Američana na obisku v Sloveniji samo širokoustila, poskrbela, da je Golobova vlada glede Ukrajine ravnala tako, kot so ZDA želele, pomoči v obliki obljubljenih pontonskih mostov pa nikoli nismo videli.

O njih prav nič ne vedo niti v ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji:

Vir: Posnetek zaslona

Skratka, to je še en dokaz, kako so slovenski politiki nekaj domačega in uporabnega neupravičeno zavrgli in tega niso uporabili takrat, ko bi bilo najbolj potrebno, za tujo pomoč, ki nikoli ni prišla, pa klečeplazili in se zahvaljevali tistim, ki jih lahko upravičeno uvrstimo med največje zločince tega stoletja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke