Ob Svetovnem dnevu Zemlje je ameriški predsednik Joe Biden naznanil več ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Do leta 2030 želi da ZDA zaščitijo in ohranijo najmanj 30 odstotkov ameriškega ozemlja in voda. Medtem pa ameriški naftni giganti beležijo rekordne prihodke.
Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek na svetovni dan Zemlje podnebno krizo označil za krizo obstoja planeta in ljudi, ki potrebuje takojšnje in jasne ukrepe. Sam je naznanil več ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, med njimi sedem milijard dolarjev vlaganj v sončno energijo, poroča ameriška televizija CNN.
“Kot predsednik se uničujočega davka podnebnih sprememb zavedam iz prve roke. Kljub hudim posledicam tako v demokratskih kot republikanskih državah, še vedno obstajajo ljudje, ki zanikajo podnebno krizo. Želijo nas potegniti nazaj, sam pa sem odločen, da gremo naprej,” je dejal in naštel poplave, požare, ekstremne vročine in druge pojave, ki jih znanstveniki označujejo za posledice globalnega segrevanja.
Vlada namerava zveznim državam, staroselskim skupnostim, občinam in neprofitnim organizacijam razdeliti denar za razvoj programov sončne energije. V Washingtonu upajo, da bodo te ukrepi poskrbeli za 350 milijonov dolarjev letnega prihranka pri stroških za elektriko.
ZDA dosegajo rekorde v proizvodnji nafte
“Plačevali vam bomo za boj proti podnebnim spremembam, pri čemer se boste učili nameščanja sončnih panelov, boja proti požarom v naravi, obnove močvirij in številnih drugih reči,” je mladim, ki se bodo pridružili njegovim t. i. podnebnim korpusom sporočil Biden in razložil, da jim bodo pri tem ob koncu sodelovanja pomagali pri zaposlovanju v zasebnem sektorju.
Biden si je zadal za cilj, da do leta 2030 zaščitijo, ohranijo in obnovijo najmanj 30 odstotkov ameriškega ozemlja in voda. Doslej jim je to uspelo pri 16,6 milijona hektarjev, na Aljaski pa bodo kmalu zaščitili še 5,3 milijona hektarjev, je sporočila Bela hiša.
Kljub več podvigom Bele hiše na področju širitve rabe zelenih tehnologij, ZDA v času Bidnovega mandata sicer dosegajo rekorde v proizvodnji in izvozu nafte. Rekordne prihodke v tem času beležijo tudi ameriški naftni giganti.
Azija je bila lani zaradi podnebnih in vremenskih katastrof najbolj prizadeta regija na svetu, so objavili Združeni narodi (ZN). Azija se segreva hitreje od svetovnega povprečja, glavni vzrok smrtnih žrtev in gospodarske škode pa so bile lani poplave in neurja, kaže danes objavljeno poročilo o podnebnih razmerah v Aziji v letu 2023. Svetovne temperature so lani dosegle rekordne vrednosti, Azija pa se po navedbah Svetovne meteorološke organizacije (WMO), ki deluje pod okriljem ZN, segreva posebej hitro in je lani ostala najbolj prizadeta regija na svetu zaradi vremenskih, podnebnih in z vodo povezanih nevarnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje