Zgodnje odkrivanje ključ do uspeha

Pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije bo 28. julija letos že 14. zapored svetovni dan hepatitisa. Eden ključnih izzivov obdobja koronavirusa je skrb, da zaradi obremenjenosti zdravstva z epidemijo ne bi ostale spregledane druge življenjsko ogrožajoče bolezni, med katerimi sta tudi hepatitisa B in C. Okužba z virusom hepatitisa, bodisi A, B, C, D ali E, lahko zagreni življenje, saj povzroči zelo nevarno vnetje jeter. S sodobnimi zdravili se okužbo na srečo danes že da obvladati, a vseeno to še ne pomeni, da lahko le zamahnete z roko in se ga ne bojite več.


Med vsemi hepatitisi sta v javnosti najbolj znana B in C. Največkrat se hepatitis omenja v zvezi z varno spolnostjo, saj se najpogosteje okužimo z nezaščitenimi spolnimi odnosi. Za hepatitis B velja, da se prenaša tudi z vbodi z ostrimi predmeti, onesnaženimi z okuženo krvjo, pa pri izmenjavi pribora za injiciranje drog in z matere na otroka. Hepatitis se prenaša s krvjo in njenimi pripravki, nezaščitenimi spolnimi odnosi in pri prebadanju kože ali sluznice (tetoviranje, piercing). Okužba pri obeh najpogosteje poteka brez bolezenskih simptomov in znakov, tako da se je okuženi večinoma sploh ne zaveda. Hepatitis C je mogoče pozdraviti, če ga odkrijemo zgodaj. Najboljši način za preprečitev hepatitisa B je cepljenje, cepiva, ki bi ščitila pred hepatitisom C, ni. Ker lahko v primeru nezdravljenja utrpite tudi cirozo jeter ali celo popolno odpoved delovanja jeter, okužba ni nedolžna. Zato je pametno opraviti testiranje ter se, če ste okuženi, začeti čim prej zdraviti. V Sloveniji imamo na voljo najrazličnejše možnosti za izkoreninjenje tega nevarnega javnozdravstvenega problema, pa jih žal še ne izkoriščamo dovolj. Ponašamo se z izjemnimi uspehi pri obvladovanju hepatitisa C pa tudi okužb z virusi hepatitisa A, B in E. A še vedno veliko Slovencev ne ve, da ima kronično okužbo z virusom hepatitisa B ali C, in so zato izpostavljeni velikemu tveganju za cirozo jeter ali nastanek raka na jetrih. Pri tem pa imamo na voljo odlične možnosti zdravljenja, s katerimi hepatitis C lahko povsem pozdravimo, hepatitis B pa zelo dobro obvladamo – če ju le odkrijemo še dovolj zgodaj.

Prek hrane do hepatitisov A in E

Nič manj pozorni ne smemo biti niti na hepatitisa A in E (virus hepatitisa D je izključno pridružen virusu B). Glavni vzrok širjenja okužbe z virusom hepatitisa A so slabe higienske in sanitarne razmere ter uživanje okužene vode in hrane, med katero so najpogostejši termično neobdelani ali slabo obdelani morski sadeži, sadje, zelenjava in tudi mleko, dobimo ga lahko prek socialnih stikov, kot so prenos z okuženimi rokami ali predmeti, zato je najboljša preventiva upoštevanje higienskih standardov in redno umivanje rok. Okužbo z virusom hepatitisa A lahko preprečimo s cepljenjem, ki v več kot 90 odstotkih zagotovi zaščito, če ga opravimo vsaj mesec pred izpostavitvijo.


Podobno klinično sliko povzroča okužba z virusom E. Kot pojasnijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se človek lahko okuži tudi z uživanjem živil, ki so bila v stiku z onesnaženo vodo, odplakami ali odpadki, na primer z uživanjem surove zelenjave, ki se je namakala v onesnaženi vodi, ali školjk, onesnaženimi z odplakami iz morja. Virus se lahko prenaša z noseče matere na plod (prek posteljice) ali s transfuzijo okužene krvi. Najpogostejši izvor množičnih okužb je voda, onesnažena z živalskim in/ali človeškim blatom. Seveda predvsem v državah s slabimi higienskimi razmerami, kjer ni varne preskrbe z zdravo pitno vodo in kjer ni urejenega odvajanja odplak. Na NIJZ navedejo Indijo, Pakistan, Afriko, JV Azijo, Mehiko in Kitajsko. V razvitih predelih sveta se okužba pojavi redko.