Nudijo butična doživetja

Čebelarstvo, kozjereja in žganjekuha so na Postojnskem, Pivškem in Bistriškem že od nekdaj prisotni. Da bi svoje produkte približali butičnim obiskovalcem teh krajev, so se trije mladi kmetovalci ob podpori RRA Zeleni kras povezali na krožni degustacijski poti, ki jo je mogoče prevoziti tudi s kolesom. V projekt se je s pilotno ponudbo lokalnih zajtrkov vključila tudi postojnska porodnišnica.

POSTOJNA, PIVKA, ILIRSKA BISTRICA > “Manjši ponudniki, ki so nekoliko odmaknjeni od veliki turističnih destinacij, so vsekakor močnejši, ko na trgu nastopijo povezani v nekem skupnem turističnem produktu,” ugotavlja Tadeja Pecman Penko z RRA Zeleni kras, kjer so te dni zaključili s pilotnim projektom Eko degustacijska krožna pot treh občin, s katerim želijo povezati ponudnike kmetijskih proizvodov s tega območja in jim tako pomagati pri skupni promociji, izmenjavi znanj in izkušenj.

Kozje mleko, med in žganje

Na krožni poti, ki poteka od Slavine na Postojnskem, mimo Pivke, od tu pa čez Ribnico ali Knežak do Ilirske Bistrice in naprej do Zabič so povezali tri kmetije, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, kozjerejo in žganjekuho: ekološki kmetiji Česnik na Pivškem in Smrdel v Slavini ter kmetijo Denisa Iskre v Zabičah na Bistriškem. “Gre za kmetije z dejavnostmi, ki so značilne na tem območju in so zanimive predvsem za obiskovalce, ki iščejo butična doživetja,” pravi Pecman Penko.

Tadeja Pecman Penko

vodja projekta na RRA Zeleni kras

“Gre za kmetije z dejavnostmi, ki so značilne na tem območju in so zanimive predvsem za obiskovalce, ki iščejo butična doživetja.”

“Pred korono sem imel veliko obiskovalcev, tudi Italijanov in Hrvatov, ki so prihajali zlasti v zimskem času, ko ob morju ni toliko druge turistične ponudbe,” pove Denis Iskra, ki ima na Bistriškem edini registrirano obrt žganjekuhe, s pridelavo brinjevca in brinovega olja pa se profesionalno ukvarja zadnjih deset let. Povezovanje s ponudniki iz ostalih občin se mu zdi smiselno prav zato, da bi s skupnimi močmi nazaj vzpodbudili turistični obisk v teh krajih. Ta je, kot opaža, v zadnjih dveh letih močno upadel, obiskovalcev, zlasti tujih, pa še vedno ni.

Nekoliko bolje gre sicer čebelarjem, h katerim se skupine domačih turistov že vračajo. “Prihajajo tako šolske skupine kot tudi starejši, tujcev pa je bolj malo,” je povedal Tadej Smrdel, ki je v okviru projekta na svoji čebelarski kmetiji v Slavini posodobil tudi del strojne opreme in v ponudbo poleg ostalih čebeljih proizvodov dodal še kremni med.

Tudi on upa, da bo s povezovanjem pritegnil še kakšnega gosta več. Predvsem pa želi razširiti splošno znanje o čebelah in promovirati čebelarski turizem. “Ljudje vedo, da brez čebel ni življenja, o samem čebelarstvu pa ne vedo veliko. Zato so res navdušeni, ko vidijo življenje čebel od blizu, se poučijo o tem, kaj je satje, kakšno vlogo ima mlada čebela in kakšno matica,” razlaga.

Lokalni zajtrk za porodnice

V projekt se je vključila tudi Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna, ki bo pilotno vzpostavila kratko dobavno verigo za oskrbo porodnišnice z lokalno hrano in pacientkam v juniju ponudila ekološki lokalni zajtrk, ki pa vsaj zaenkrat še ne bo postal stalnica. “Je pa to gotovo izziv za prihodnje, če se bo pokazala možnost subvencioniranja lokalne prehrane v bolnišnicah,” pravijo v postojnski porodnišnici, kjer bodo zaposlenim in pacientkam sicer omogočili pripravo bolj zdrave hrane tudi s parno konvekcijsko pečico, ki so jo pridobili v okviru projekta. Z vključevanjem v take projekte želijo spodbujati promocijo zdravega načina življenja z uživanjem lokalne prehrane in uporabo lokalnih proizvodov, še poudarjajo.

V nov turistični produkt bi lahko čez čas vključili še druge ponudnike iz treh občin, še napoveduje Tadeja Pecman Penko. K sodelovanju pa bi radi pritegnili predvsem mlade.

---