Lajfstajl

Kaj je resnični vzrok odsotnosti zaposlenih z delovnega mesta?

Uredništvo , 22.10.20 ob 07:51

Absentizem je vsakršna odsotnost z delovnega mesta. Problem nastane, ko ta postane pretirano visoka ter začne ogrožati produktivnost in konkurenčno sposobnost podjetja.

Absentizem vedno predstavlja stroške in prinaša tudi druge negativne posledice za zaposlenega, za delodajalca ter za gospodarstvo kot celoto. A čeprav absentizem pogosto dojemamo kot vprašanje zaposlenih, raziskave vse bolj kažejo, da je lahko tudi simptom veliko večjega problema, ki temelji na delodajalcih.

Čeprav je absentizem pri nas v javni upravi bistveno večji kot v gospodarstvu, pa v zadnjih letih narašča tudi v praktično vseh gospodarskih panogah. Ob tem so opazne pomembne razlike med posameznimi regijami. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je najpogostejši razlog začasne nezmožnosti za delo bolezen, sledijo poškodbe izven dela, pa poškodbe pri delu in nega ožjega družinskega člana. Obolevnost je pri ženskah bistveno višja kot pri moških, prav tako so ženske večkrat zadržane od dela zaradi nege in spremstva. Poškodbe pri delu pa so trikrat bolj pogoste pri moških, prav tako poškodbe izven dela, za kar 50 do 60 odstotkov. Začasna odsotnost z dela zaradi nege je pričakovano najvišja v starostni skupini od 20 do 44 let, poškodbe pri delu pa so najpogostejše pri mladih. Bolniška odsotnost zaradi bolezni s starostjo narašča, enako velja za začasno nezmožnost za delo zaradi poškodb izven dela, in je najvišja v starostni skupini od 45 do 64 let.

Absentizem je posledica številnih dejavnikov

Absentizem je težko proučevati, saj nanj vplivajo številni dejavniki. Združili so jih v tri skupine, to so dejavniki, ki so povezani z delovno organizacijo, dejavniki, ki so povezani z družbo, kjer igra pomembno vlogo zdravstveni sistem, ter dejavniki, ki so vezani na zaposlenega. Dodaten problem proučevanja je lahko neiskrenost, saj je odsotnost na splošno negativna oblika vedenja, zato zaposleni vzroke zanjo pripisujejo dejavnikom, na katere ne morejo vplivati. Ne glede na to je pomembno zavedanje delodajalca, da lahko vpliva na zmanjšanje absentizma v organizaciji. A ukrepi so lahko učinkoviti le, če najprej ugotovi prave razloge za pretirane odsotnosti zaposlenih, saj se te nikoli ne pojavijo kar tako. Pri tem je nujno širše razmišljanje. Ustrahovanje in nadlegovanje žal nista omejena samo na šole in igrišča, pogosto ju najdemo tudi v profesionalnih delovnih okoljih. Odsotnost ustrezne komunikacije in slabo vodenje neizbežno pripeljeta do nemotiviranosti zaposlenih. Delovne naloge so lahko neenakomerno razporejene, morda ne ustrezajo sposobnostim ali starosti zaposlenih, kar vse vodi v povečan stres na delu in odpira vrata do izgorelosti.

Kako zmanjšati absentizem?

Zanimivi so rezultati različnih mednarodnih raziskav, ki so pokazali, da se absentizem s starostjo zmanjšuje, več absentizma je pri pomanjkanju telesnih aktivnosti, manj odsotni so ljudje, ki so zadovoljni s svojim delom, odsotnost se v času večje brezposelnosti zmanjša, stopnja absentizma pa je močno odvisna tudi od tega, kakšen je odnos do tega pojava v določenem okolju.

Dolgoletne izkušnje številnih podjetij, tudi slovenskih, kažejo, da je absentizem možno obvladovati z ustreznimi ukrepi, aktivnostmi in preventivnimi programi. Najpomembnejše in najbolj učinkovito je ustvarjanje takšnih pogojev, da do pretiranih odsotnosti zaposlenih sploh ne pride. Vlaganje v dobre medsebojne odnose in zdravje zaposlenih je vedno dobra naložba, ki bo, če bo izvajana sistematično in dolgoročno, rodila želene sadove.

Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.