Ni vse za vsakogar. Tudi v športni rekreaciji ne
Antropometrija proučuje razsežnosti človeškega telesa. Najpogostejša meritev razsežnosti telesa je meritev telesne mase in telesne višine, sledi vprašanje sestave telesa.
Tip telesa oziroma somatotip posameznika opisuje prisotnost pretežno endomorfne komponente, pri kateri je izražena predvsem maščobna masa, mesomorfne ali pretežno mišične mase ter ektomorfne komponente, pri kateri ni izrazito izražena ne maščobna ne mišična komponenta.
Telo sestavljajo maščoba, mišice in kosti, pri čemer običajno prevladuje ena izmed opisanih. Rezultati antropometrije so navadno odraz tistega, kar telo prejema.
Odraz sposobnosti uravnavanja reakcij ob prejemanju ter porabi energije. Ne razmišljajmo o hujšanju, temveč o sorazmerni regulaciji sestave telesa. V lovu na sorazmernost.
Več vadbe vodi do večje mišične mase, ki bo ogrožala obstoj maščobne mase. Počasi. Narava ni nastala čez noč in prave spremembe telesne sestave ni mogoče doseči na kratki rok s pomočjo tablet ali posameznih modnih diet. Roko na srce, debelost kot tudi vzroki za poplave ne nastanejo čez noč.
Ni vse za vsakogar
Pri izbiri športa oziroma aktivnosti je treba upoštevati tudi telesno sestavo in obremenitve pri izbrani aktivnosti. Je pri čezmerni telesni masi in presežku maščobne mase vsa rekreacija varna? Kakšne so omejitve?
V fizioterapiji prilagajamo vadbeni program posamezniku z upoštevanjem številnih dejavnikov, izmed katerih so lahko nekateri v standardnih mejah, ali fiziološki, ali pa odstopajo od fizioloških meja.
Z upoštevanjem telesne sestave posameznika skušamo skladno oblikovati program vadbe v okviru sprejemljivih varnih obremenitev tudi za celotni lokomotorni sistem.
Običajno potrebujejo posamezniki, pri katerih se parametri odmikajo od normale, nekaj več pozornosti. Tu se pojavlja težava pri skupinskih tekih, ki so prilagojeni ali pa tudi ne heterogeni skupini, in ne heterogenosti posameznika.
Ena izmed možnih rešitev bi bila vključitev drugih strokovnjakov v trenažni proces, ki bi lahko tak način vadbe bolj prilagodili posameznim udeležencem, upoštevajoč njihove trenutne ali kronične poškodbe oziroma druge omejitve.
V določenih primerih je nadaljnja vadba celo koristna za proces rehabilitacije, medtem ko si lahko v drugih primerih posameznik dela več škode, kot koristi, kar lahko vodi do fizioterapije ali celo do kirurgije.
Telo ima potencial v mišicah
Takšen in drugačen. Mišična masa lahko zagotovi varnejši prenos sil. Dober primer so pogosto pozabljene glutealne mišice. Oslabljene mišice medenice pri dolgo trajajočih cikličnih obremenitvah, kot so značilne na primer za tek ali kolesarjenje, so lahko povezane z občasnimi bolečinami v kolku, ki se po nekaj letih razvijanja odpornosti in jeklene volje lahko kažejo v propadu kostnega predela kolka oziroma artritisa ali drugih zdravstvenih zapletih. Tukaj so primerni dodatni treningi moči, s katerimi lahko tekač ali kolesar zaščiti svoje telo pred poškodbami
Mišica potrebuje različne smeri, načine obremenjevanja, raztezanja itd., da prebudi razvoj zaspanih potencialov. Ne gre le za vrhunske tekače in kolesarje, na udaru so tudi rekreativci.
Torej ob pogledu na modne pedometre oziroma elegantne merilnike korakov pri več kot 10.000 korakov dnevno ne bo odveč dodati treninga za moč mišic spodnjih udov. Imam dovolj mišične mase, da na dolgi rok varuje sklepe pri mojih 10.000 korakih dnevno ali lahko naredim še kaj zase?
O mišični relaksaciji
Vsak projekt se začne pri osnovah. Dobremu temelju. Temelju, ki temelji na sproščeni odločitvi, trezni, a optimistični. Kako doseči takšno stanje v realnem drvečem svetu, kjer vsi želijo svoje čim prej in čim hitreje? To stanje lahko navadno ohranjamo z redno pozornostjo, ki jo namenimo sprostitvi.
