Četrtek, 11. 4. 2019, 17.11
5 let
Imamo v Sloveniji že preveč trgovin?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,52
16
Število prodajnih površin v Sloveniji se še kar povečuje, nakupovalna središča so polna, načrti o novogradnjah pa sprožajo pomisleke o smiselnosti novih trgovskih projektov.
Slovenija je po nekaterih podatkih v samem evropskem vrhu po številu trgovin na število prebivalcev. A prodajne površine se še kar povečujejo, nakupovalna središča pa pokajo po šivih. Še vedno se gradijo nova, širijo se obstoječa, intenzivno se širijo tuji diskontni trgovci. Kakšno izmed manjših trgovin zaprejo kvečjemu na podeželju ali v ožjih mestnih središčih, kar pa na celoten položaj nima bistvenega vpliva.
Ta teden so predstavili potek gradnje novega nakupovalnega središča v Šiški v vrednosti 150 milijonov evrov, napoveduje se širitev Supernove na Rudniku, načrtovana je ureditev trgovskega središča v Stožicah in Emoniki … Načrti največjih trgovskih tekmecev sprožajo pomisleke, ali je v Sloveniji sploh še kaj prostora za nove trgovce in nove prodajalne.
Statistični urad podatkov ne spremlja, številke se razlikujejo
Slovenski statistični urad ne spremlja podatkov o številu prodajnih površin v Sloveniji. Po podatkih svetovalne hiše Cushman & Wakefield imamo v Sloveniji 380 kvadratnih metrov trgovskih površin na tisoč prebivalcev. Več jih ima le Estonija, in sicer kar 636 kvadratnih metrov na tisoč prebivalcev, za Slovenci so Hrvati s 311, Nemci s 180 in Italijani s približno 230 kvadratnimi metri.
Iz Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) so nam sporočili, da je po podatkih podjetja Gfk Geomarketing, ki ponuja vpogled v stanje in trende trgovine v EU, Slovenija z 1,12 kvadratnega metra prodajne površine na prebivalca v spodnjem delu evropskega povprečja. Pred nami po kvadraturi so po tej raziskavi še vedno države, kot so Nemčija, Avstrija, Francija, Belgija, Nizozemska, Finska, Norveška, Švedska, Danska in Irska. Za nami pa so države, kot so Portugalska, Poljska, Grčija, Romunija, Bolgarija, Madžarska in Hrvaška.
V Trgovinski zbornici Slovenije, ki jo vodi Mariča Lah, so prepričani, da je v trgovini še vedno prostor za rast.
"Prav tako slovenska trgovina zaostaja za nekaterimi drugimi evropskimi državami po prihodkih na kvadratni meter prodajne površine, zato ocenjujemo, da so na tem področju še vedno poslovne priložnosti. Iz navedenega sledi, da je v trgovini še vedno prostor za rast. To je pozitivno, saj več konkurence pomeni večjo izbiro trgovskega blaga, s tem pa tudi lažje sprejemanje nakupnih odločitev potrošnikov," so prepričani v zbornici.
Trgovine polne, denarnice pa prazne
Strokovnjakinja za osebne finance Ana Vezovišek meni, da kljub vsemu ostaja prostor za nova nakupovalna središča. "Ljudje po naših opažanjih vedno bolj zadovoljujejo svoje želje, pozabljajo pa na svoje potrebe. Če gredo vsak dan v trgovino zaradi ene želje in jo z nakupom potešijo, naslednji dan pride druga. In ker dnevno izpolnjujejo želje, potrebujejo tudi kreditne kartice oziroma, še huje, kredite za potešitev dnevnih želja," opozarja Vezoviškova.
Dodaja, da današnji potrošniki ne kupujejo več na zalogo, temveč sproti. Zaradi tega so trgovine polne, denarnice potrošnikov pa vse bolj prazne.
Ekonomist Bogomir Kovač je spomnil, da je bilo prihajajoče odprtje Sparovega nakupovalnega središča v Šiški načrtovano že pred desetletjem. Predpostavlja, da je zato investitor zagotovo dobro premislil, kakšno poslovno odločitev bo sprejel.
Zaradi prevelikih investicij nekateri že končali v težavah
"Povečevanje prodajnih površin je rezultat poslovne presoje velikih trgovskih verig o smiselnosti naložb. V šišenskem primeru gre za podjetje, ki je od konkurenčnih trgovcev Mercatorja in Tuša najuspešnejše. To je med drugim tudi rezultat tega, da so bile njihove dozdajšnje poslovne odločitve dobro pretehtane in pravilne. Svoje trgovine so namreč gradili veliko bolj previdno in potrpežljivo," pojasnjuje Kovač. Hkrati poudarja, da so sodobna novozgrajena nakupovalna središča privlačnejša od obstoječih.
Ekonomist Bogomir Kovač opozarja, da je načrtovana gradnja trgovskih središč v Stožicah in Emoniki še vedno le na papirju. Morebitni vlagatelji bodo morali oceno o smiselnosti gradnje in donosnosti posla še narediti ter nase prevzeti tveganje.
Dodaja, da smo podobne strahove o stalnem povečevanju trgovskih središč in tem, koliko površin na prebivalca je še smiselno imeti, obravnavali že v preteklosti. Kljub temu so se odpirale nove trgovine, ki so si med seboj porazdeljevale kupce. Dva največja sistemska trgovca v državi sta tudi zaradi hitre širitve svoje prodajne mreže, ob visoki stopnji zadolževanja, končala v resnih težavah.
Bomo v drugi fazi priča zapiranju trgovin?
"Posledica izjemne in nenadzorovane ekspanzije Mercatorja je prav velika zadolženost podjetja, ki je pristalo v rokah bank. Podobno velja tudi za Tuš. Oba primera dokazujeta, da je bil njun poslovni model širjenja prodajne mreže napačen," je prepričan Kovač. A zaradi svoje velikosti to ni postal problem samo posameznega trgovca, temveč države in vključenih deležnikov. Raje kot tveganju zapiranja nedobičkonosnih trgovin se posvečajo finančno-poslovnemu prestrukturiranju podjetja.
"To je prva faza težav, naslednja bo morda že zapiranje trgovin, kot se to dogaja po svetu. V ZDA se na primer odpirajo nova nakupovalna središča, mnoga stara pa zapirajo," poudarja Kovač.
Novo nakupovalno središče Aleja v ljubljanski Šiški bo vrata odprlo čez slabo leto.
V Sloveniji smo tako po njegovem mnenju na eni strani dobili dva velika bolnika, na drugi strani pa nekaj uspešnih trgovskih družb z močnim zaledjem v tujini.
Kovač opozarja, da je načrtovana gradnja trgovskih središč v Stožicah in Emoniki še vedno le na papirju. Morebitni vlagatelji bodo morali oceno o smiselnosti gradnje in donosnosti posla še narediti ter nase prevzeti tveganje. "Dvomim o uresničitvi teh načrtov. Absolutno bo moral potencialni vlagatelj presneto dobro premisliti o smiselnosti gradnje," je sklenil Kovač.
Potrošnikom ustreza veliko trgovin
Da posamezni trgovci samostojno sprejemajo svoje poslovne odločitve, ki temeljijo na zaznanih poslovnih priložnostih, so poudarili tudi v trgovinski zbornici.
"Poleg tega je med razlogi za nove prodajne zmogljivosti tudi želja zadovoljiti kupca oziroma potrošnika ter mu ponuditi nekaj več in nekaj novega. Dejstvo je, da slovenski potrošnik postaja čedalje bolj zahteven in informiran, zato ima rad pestro ponudbo različnih trgovin. Potrošnikom ustreza veliko trgovin, trgovskih središč, saj si želijo pestre izbire. Pri tem je pomembna tudi kupna moč, ki malenkostno vendarle narašča. Podatki kažejo, da nakupovalna središča ostajajo dobro obiskana, saj lahko na enem mestu potrošnik opravi različne nakupe, njihova prednost pa je med drugim lažja dostopnost in parkiranje," pravijo.
"Odločitve o odprtju in zaprtju poslovalnic oziroma trgovin so stvar posameznih trgovcev. Zagotovo drži, da bodo vsi tisti trgovci, ki se bodo znali prilagoditi vsem spremembam, ohranili svojo konkurenčnost in tudi dobro poslovali. V vsakem primeru pa se ne bo spremenila prioriteta, da je potrošnik na prvem mestu, saj prav on določa trende v trgovini. Zato je še toliko bolj pomembno, da se potrošniku ponuja dobro osebno uporabniško izkušnjo," so prepričani v združenju trgovskih podjetij.
Kaj pa urbanistični vidik?
Prvi ljubljanski urbanist in podžupan Ljubljane Janez Koželj je že pred časom dejal, da je Ljubljana zasičena s trgovskimi površinami, a tiste znotraj avtocestnega obroča - tudi Emoniko in Stožice - podpira.
Usoda trgovskega dela Stožic še vedno ni znana.
"Ljubljana ima preveč trgovskih površin, po mojem mnenju je ravnovesje med trgovskimi in razvojnimi površinami, kjer se ustvarja dodana vrednost, porušeno," je dejal in dodal, da to pove tudi vsem investitorjem, ki se zglasijo na občini z željo po gradnji novih trgovskih središč.
Na drugi strani pa, kot pravi, podpira vračanje trgovine v mesto. "Mesta se danes spopadajo z begom trgovcev iz mestnih središč na obrobja. Velik dosežek je bil, ko smo živilsko trgovino pripeljali nazaj na Čopovo ulico. Ali pa Hofer na začetek Dunajske ceste," je dejal.
16