Salto mortale ali smrtni skok z višine je italijanska samostalniška fraza, ki v izvoru ponazarja nevarna vrtoglava početja cirkuškega akrobata. Kasneje se je začela uporabljati tudi na drugih področjih, med njimi v ocenjevanju političnega delovanja, čemur rečemo politični salto mortale. V tem primeru ne gre za skok, ampak padec neke politike, ki iz svojih namišljenih višav pade na realna tla, posledica pa je povzročitev škode same sebi. Lahko bi tudi rekli, da kdor visoko leta, nizko pade. Prav to se je prejšnji teden zgodilo slovenski politiki, ki predstavlja levi pol in poskuša na vse kriplje mimo političnih prijemov zrušiti slovensko vlado.
Slovenska politika se več kot trideset let po osamosvojitvi in odpravi totalitarno vodenega socialističnega sistema pod vodstvom komunistov še vedno obnaša kot edina, ki ima ekskluzivno pravico voditi državo. Rojeni v krvi svojih političnih nasprotnikov so odrinili vse demokratične standarde, česar se še danes krčevito oklepajo. Brezkompromisno se borijo za oblast in jih pri tem ne zanimajo posledice. Da jih le sami ne utrpijo. Tokrat so jih oziroma bi jih morali, saj so se njihovi poskusi diskreditirati slovensko vlado in državo v tujini sesuli v prah.
Slovenski predstavniki v Evropskem parlamentu, Tanja Fajon, Igor Grošelj, Milan Brglez in Irena Joveva, izdatno pa jim je pomagala tudi Ljudmila Novak iz koalicijske Nove Slovenije, so si več mesecev prizadevali predstaviti Slovenijo kot kršiteljico človekovih pravic, kjer se med drugim nedopustno pritiska na medije in njihovo svobodo. Prejšnji teden se je v Sloveniji na monitoringu mudila delegacija v okviru skupine odbora Evropskega parlamenta, ki spremlja demokracijo, vladavino prava in temeljnih pravic, ki jo je vodila Sophie in’ t Veld. Ta delegacija sicer izvira iz odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE).
Zavrnili okoli dvajset kredibilnih strokovnjakov
Iz preliminarnega dogajanja na levi politični sceni EU smo jasno videli, da je prišla delegacija v Slovenijo s prepričanjem, ki so bila osnovana na plasiranju laži. Pomagala jim je tudi lastna pristranska politična usmerjenost, ki ni naklonjena slovenski vladi. V javnost so kljub blokadi večinskih medijev prišle informacije, da je bila skupina namerno politično neuravnotežena. Iz nepojasnjenih razlogov so namreč zavrnili sodelovanje vseh tistih, ki bi lahko zagotavljali tudi informacije in dejstva v korist Vlade Republike Slovenije in dejanskega stanja. Kot smo izvedeli, so si celo prizadevali preprečiti sodelovanje slovenske evropske poslanke Romane Tomc, kar pa k sreči ni uspelo. Nazadnje jo je namreč v komisijo uradno predlagala Evropska ljudska stranka, česar pa ni bilo mogoče zavrniti.
Prav Romana Tomc je bila tista, ki je predlagala sogovornike tudi za čas med samim obiskom delegacije. V strahu pred predstavitvijo uravnotežene slike stanja v Sloveniji so zavrnili sodelovanje okrog dvajset kredibilnih poznavalcev z nasprotnim mnenjem od željenega. Izgovor je bil, da je izbranih že veliko drugih in da bi širitev pomenila nepreglednost zaradi množičnosti. To je podobno kot trditev, da imamo v Sloveniji medijsko pluralnost le zaradi števila medijev, kar pa ni in ne sme biti edini kriterij za uravnoteženost. Vsebinsko so namreč slovenski mediji, ki so sicer množični, še vedno v devetdesetih odstotkih naklonjeni levi politični sceni.
Oprimo se še na besede Romane Tomc, ki je po odhodu skupine v nastopu na regijskem srečanju na Koroškem in v nekaterih medijih (kjer ji je bilo dopustno) razkrila ozadje dogajanja na tridnevnem obisku delegacije. Veliko drugih javnih virov za zdaj žal nimamo. Povedala je, da sta se predvsem udeleženki Violeta Tomić in Nataša Sukić iz Levice osmešili. Žal ni zaslediti njunih nastopov, lahko pa si predstavljamo fiasko teh dveh skrajnic, če spremljamo njune nastope v državnem zboru. Ti poslušalca nenehno silijo k zatiskanju ušes, saj sta dobesedno pristransko tako vsebinsko kot tudi po formi neprebavljivi.
Razočaranje medijev
Na novinarski konferenci ob koncu obiska je imela uvodni nagovor vodja delegacije Sophie in’ t Veld. To je tista evroposlanka, ki je cenzurirala video slovenske vlade in njenega predsednika o dejanskem stanju in pritiskih na medije, katerih žrtev so izpričano le alternativni mediji. Ta ni mogla mimo dejstev, ki nikakor niso bile pogodu večinskim medijem in zlonamernim političnim silam v državi. Ti so pričakovali pogrom, ki ga ni bilo, zato so se razočarani skoraj odpovedali vprašanjem. Namesto da bi bili veseli, so povesili kamere in nosove. Nekdo iz delegacije je baje celo vprašal enega izmed novinarjev, če ni zadovoljen z ugodnim razpletom, ta pa se je le kislo nasmehnil.
Ker je bilo navedeno tudi, da je v naši državi nekoliko preveč neprimernega medsebojnega obkladanja političnih polov, so se mediji obesili predvsem na to. V zgodbo vpletajo tudi tvite, kjer ponovno obsvetljujejo le Janševe, ki so izključno reakcijske narave. Vzroki jih ne zanimajo. Včasih se zdi, da je najpomembnejša medijska in politična tema tvitanje. To je še en indikator praznosti in bede, ki so je zmožni. V neprimerni komunikaciji poskušajo podtikati neprimerno komunikacijo.
Na razočaranje medijev in KUL politične scene v Sloveniji pa smo lahko vsi ostali veseli, da živimo v dobi digitalizacije in socialnih omrežij, kjer ne ostane nič skritega. Mediji nimajo več popolnega primata pri prikazovanju dogodkov. Od njih ne bi nikoli izvedeli, kako podli so lahko vzroki za nujne odločne reakcije na tviterju, s katerimi Janez Janša dviga prah med zlobnimi lažnivci.
Sledi poročilo
Poleg preprečitve sodelovanja pomembnim poznavalcev razmer v Sloveniji na področju izvajanja demokracije in vloge medijev ne smemo spregledati še enega dejstva. Delegacija je bila sicer pripravljena obiskati Ministrstvo za kulturo, kjer bi se lahko iz prve roke seznanila z ureditvijo in delovanjem medijskega prostora. Obisk je odpovedala takoj po zahtevi ministrstva, da se sestanek snema. Snemanje bi zagotovilo avtentično zavarovanje dejstev iz pogovorov. Ker so gostje to zavrnili, ostaja dvom v korektno besedilo poročila, ki sledi.
Resnica, pravica in svoboda niso nikoli za vedno izbojevane vrednote, zato se je zanje treba nenehno boriti. V zvezi z izdelavo poročila se lahko v tem smislu nedvomno zanesemo na pomembno članico skupine Romano Tomc. Glede na njena prizadevanja za transparentnost smo lahko prepričani, da bo vztrajala pri korektnem besedilu poročila.
Ni mi znano, ali so bili v preteklosti člani podobnih komisij pri končnih ocenah enotni in kako so se stvari odvile, če niso bili. Prav tako ne vem, ali je v tem primeru dopustno podati uradno ločeno mnenje, v našem primeru pa ga lahko v primeru nesoglasja pričakujemo vsaj neformalno. In to bo polnilo tudi vrstice na socialnih omrežjih. Salto mortale, dobrodošel.
Davorin Kopše