Tiskane izdaje
»Ne bojte se smrti! Ne bojte se težav!« Tako je kitajski partijski in državni vodja Xi Jinping na začetku leta opogumljal poveljniški kader Narodnoosvobodilne vojske (NOV) ter opozarjal svoje častnike, da so se preveč navadili na mir in udobje. Nato je ukazal, naj sprožijo preiskavo proti še dvema generaloma.
In to zelo pomembnima generaloma. Prejšnji teden je tiskovna agencija Xinhua objavila, da so nekdanjega načelnika glavnega štaba Fang Fenghuija osumili sprejemanja podkupnine, nato so mediji, ki poročajo v kitajščini, konec tedna odkrili, da so aretirali tudi nekdanjega podpredsednika osrednje vojaške komisije (CMC) Fan Changlonga. Prav tako zaradi korupcije.
Kupovanje činov
O korupciji v NOV se že dolgo govori, poleg tega je javna skrivnost, da se vojaški čini kupujejo za denar, zato je bila kitajska javnost nad veliko metlo v Xijevih rokah sprva navdušena. Končno bo nekdo očistil oborožene sile, so vzklikali državljani na družbenih omrežjih in niso skrivali ogorčenja nad razširjeno korupcijo med častniki. Ti so postali ne samo politična »država v državi«, kar je vojska v tej državi vedno tudi bila, ampak tudi finančno nebeško kraljestvo z ekskluzivnim dostopom do najdonosnejših delov črnega trga in sivega gospodarstva, denimo do igralnic, javnih hiš in piratskih DVD-jev.
Toda potem ko se je konec novembra lani nekdanji direktor oddelka za politično delo komisije CMC, general Zhang Yang obesil v svoji hiši, menda samo nekaj ur pred tem, ko so preiskovalci vanjo vstopili, da bi ga odpeljali v pripor, in potem ko je Xinhua ponosno preštela, da so zadnjih pet let med Xijevo protikorupcijsko kampanjo zrušili več generalov, kot jih je umrlo med socialistično revolucijo, so se mnogi vprašali, ali gre res samo za obnovo vojaške discipline in partijske morale. Ali gre morda spet za ogorčen boj za oblast, kakršne je Kitajska že večkrat videla med svojo 70-letno komunistično zgodovino?
Z enim samim nabojem
Podobno kot je Deng Xiaoping leta 1978 prvič omenil reforme oboroženih sil in doživel silovit odpor visokih častnikov, tako je tudi Xi Jinping že leta 2012, ko je zasedel najvišji položaj v komunistični partiji in vojski, s svojo prvo pripombo o tem, da poveljniški kader NOV ni sposoben voditi sodobne vojne, povzročil enoten odziv generalov. Postali so tako tesno povezano interesno omrežje, da je, kakor piše neki dobri poznavalec kitajske vojske, general Fang Fenghui na neki večerji zagrozil: »Z enim samim nabojem bom ubil vsakogar, ki si bo drznil menjati stare voditelje!«
Kitajski predsednik Xi Jinping v družbi generala Fang Fenghuija. Foto: Reuters/Andy Wong
Tako je hotel zaščititi nekdanjega podpredsednika komisije CMC, generala Guo Boxionga, o katerem se je govorilo, da se je pojavil na seznamu osumljenih, potem ko so drugega, prav tako nekdanjega podpredsednika tega organa, generala Xu Caihouja že uradno preiskovali. Xu je umrl v priporu leta 2015, Guoja pa so leto dni zatem obsodili na dosmrtno zaporno kazen. Nekateri viri so omenjali, da je Fang po tem načrtoval vojaški udar, da bi zaustavil Xi Jinpinga.
Pred podobnim izzivom
Ko se je Deng pred 40 leti moral spoprijeti z ideološko oviro zelenih uniform, postavljeno pred načrtovane reforme, je februarja 1979 poslal vojsko na Vietnam. Nepripravljenost NOV za boj je presenetila celo Vietnamce. Kitajski poveljniki so uporabljali taktiko iz korejske vojne in povzročili velikanske človeške žrtve ter tako očitno pokazali, da je vojsko nujno treba temeljito posodobiti.
Xi se je znašel pred podobnim izzivom. Na partijskem kongresu oktobra lani je napovedal, da bo do sredine stoletja NOV postala oborožena sila najvišjega svetovnega razreda, to pa je skorajda isto, kakor da bi rekel, da bo Kitajska do stote obletnice ustanovitve Ljudske republike (ta se bo zgodila leta 2049) postala prevladujoča velesila na svetu. Toda razmere v regiji pa tudi v svetu bi lahko pospešile vojaške reforme.
Tretjega januarja je bil Xi v ledenem jutru oblečen v maskirno uniformo ter stal pred 7000 častniki in vojaki na prvem letošnjem vojaškem pregledu mobilizirancev. Navzoče je pozval, naj bodo pripravljeni zmagati v vojnah, ki se lahko kmalu zgodijo. Njegove besede so neposredno prenašali v 4000 enot po vsej državi, vojaški analitiki pa so naštevali, kje vse bi se lahko začel vojaški spopad, ki bi zahteval kitajski poseg. Korejski polotok, Južnokitajsko morje, Tajvan, meja z Indijo … Poleg tega bi ameriški predsednik Donald Trump lahko ponudil hitro priložnost za enega od pravih preizkusov kitajskih oboroženih sil in Xi bi jo tako kot Deng pred 39 leti zdaj lahko izkoristil za neposreden dokaz o tem, da je nujno treba uvesti reforme.
Kratek obračun ne bo dovolj
Toda Dengovi in Xijevi generali se v nečem razlikujejo: stari revolucionarji so se upirali reformam zaradi ideoloških razlogov, trdno so vztrajali pri »človeškem dejavniku« in nasprotovali zapravljanju za drago opremo; sedanji generali se upirajo zaradi svojih interesov, bojijo se zapora ter nočejo izgubiti vil in limuzin, ki so jih pridobili v obdobju miru in korupcije. Nihče ne dvomi o tem, da je Xijeva naloga precej težja od Dengove. Kratek obračun z Vietnamom tokrat ne bi zadostoval.
