Razkrivamo, kdaj prihajajo subvencije za e-kolesa: koliko denarja bo na voljo

Zanimanja javnosti za subvencije za električna kolesa je veliko. To je pred dobrim mesecem potrdila direktorica Eko sklada Mojca Vendramin, dodaten pospešek pa je dala še napoved ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da bodo prve spodbude za električna kolesa na voljo še letos.

Od takrat se vrstijo vprašanja, kdaj bo razpis objavljen in kakšni bodo pogoji za pridobitev subvencije, vendar uradnih informacij še ni veliko.

V zvezi s podrobnostmi razpisa je minister za okolje Bojan Kumer v sredini februarja dobil poslansko vprašanje poslanca SDS Jožefa Jelena. V pisnem odgovoru je navedel, da bodo pogoji in omejitve predvidoma znani aprila, ko se bodo z Borzenom, izvajalcem razpisa, dogovorili za pogoje in način izvedbe.

Kdaj bo razpis objavljen, še ni znano, po informacijah Forbesa Slovenija pa naj bi se to zgodilo junija. Na Borzenu svetujejo, naj državljani spremljajo objave razpisov na njihovi spletni strani.

Letos na voljo dva milijona evrov

Subvencije za električna kolesa bodo del ukrepa brezemisijska vozila ter polnilna in oskrbovalna infrastruktura za brezemisijska vozila v programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za 2023–2026. Kot dodajajo na ministrstvu za okolje, bosta letos fizičnim osebam predvidoma namenjena dva milijona evrov subvencij.

S subvencioniranjem nakupa električnih koles želijo na ministrstvu spodbuditi rabo koles za dnevne poti. In to predvsem na razdaljah, kjer je to učinkovita alternativa avtomobilu, kar bi po njihovem mnenju pripomoglo tudi k zmanjšanju prometnih zastojev in izboljšanju pretočnosti prometa.

Na ministrstvu dodajajo, da je eden od ciljev subvencij omogočiti nakup električnih koles tudi manj premožnim in da bodo z ukrepom zmanjšali obremenitev gospodinjstev s stroški za mobilnost.

Ocenjujejo, da lahko po zgledu iz tujine spodbude za nakup električnih koles pomagajo k izboljšanju trenda pri krajših poteh. V Sloveniji smo namreč po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat nadpovprečni pri dnevnih vožnjah z osebnim avtomobilom. Evropsko povprečje znaša 72,8 odstotka, pri nas pa je delež dnevnih voženj z avtomobilom 80,6-odstoten.

Kumer: Električna kolesa lahko pomagajo pri odpravi zastojev

V obrazložitvi, zakaj so se odločili za subvencije, je minister Kumer pojasnil, da imajo električna kolesa bistveno manjšo porabo energije od vozila na notranje zgorevanje ter tudi od električnega vozila, ob tem pa zasedajo bistveno manj prostora tako na cesti kot parkirišču.

“Vse našteto lahko prispeva k boljši rabi prostora in zmanjšanju prometnih zastojev in izboljšanju pretočnosti prometa, še posebej na prometno najbolj obremenjenih območjih. V primerjavi z vozili na notranje zgorevanje nimajo izpustov, ne onesnažujejo zraka, niti niso hrupna,” je v odgovoru na poslansko vprašanje zapisal minister.

Kaj je pokazala študija primera na Švedskem

Subvencije za nakup električnih koles v svetu niso nič novega. Države po vsem svetu preučujejo spodbude, s katerimi bi pospešile zeleni prihod in zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv.

Nekatera evropska mesta in države jih poznajo že leta, skoraj povsod pa je bilo za razpise veliko zanimanja. Med drugim v Španiji, Franciji, na Nizozemskem, Portugalskem, v Italiji … Ponekod so spodbude državne, v nekaterih državah pa regijske v organizaciji posameznega mesta.

Na Švedskem so podobne državne pomoči uvedli 2018, študija primera pa je pokazala, da se je prodaja električnih koles skoraj podvojila. Na drugi strani so se zmanjšale vsakodnevno vožnje na delo z avtomobilom. A omenjeni ukrep, ki posledično zmanjšuje emisije, je zelo drag, saj so v analizi ugotovili, da so družbeni stroški ogljika znašali okoli 600 dolarjev na tono, medtem ko je realna cena okoli 100 dolarjev na tono oziroma po merilu emisijskih kuponov okoli 80 dolarjev na tono.

“Zato programa ni mogoče upravičiti samo na podlagi zmanjšanja emisij ogljika,” sta v študiji primera zapisala Anders Anderson iz Švedske finančne hiše, ki deluje v okviru ekonomske šole v Stockholmu, in Harrison Hong iz Univerze Columbia.