Menu Item
Dober mesec nas še loči do volitev v Evropski parlament. Pogosto slišimo, da bodo tokratne evropske volitve prelomne. Kako bosta vzpon skrajne desnice in padanje podpore tradicionalnim političnim silam širom EU vplivala na sestavo Evropskega parlamenta? Zakaj je ta lahko po evropskih volitvah 9. junija v resnih težavah? In kaj bo zasuk v desno pomenil za prihodnost EU?
V kakšno Evropsko unijo se bomo zbudili v ponedeljek, 10. junija, je vprašanje, ki si ga že nekaj časa zastavljajo politični analitiki, politiki, pa tudi državljani EU.
Napovedi sicer kažejo, da bo največja evropska politična skupina Evropska ljudska stranka (EPP) ohranila največ sedežev v Evropskem parlamentu in da bi lahko dobili celo več poslancev, kot jih imajo zdaj. Trenutno jih imajo 178, v prihodnjem mandatu pa se jim po sedanjih napovedih obeta okoli 184 poslanskih mest.
Zavezništvo socialistov in demokratov (S&D) bi lahko po aprilskih podatkih javnomnenjske raziskave Euractiva izgubilo okoli deset poslanski mest, zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Renew) pa celo okoli 20. Krepila pa se bo, kot kaže, desnica in skrajna desnica.
Skrajno desna in evroskeptična politična skupina Identiteta in demokracija (ID) bi lahko po sedanjih merjenjih dobila kar 40 poslancev več in bi lahko bila z več kot 90 poslanci celo tretja politična sila v Evropskem parlamentu, kar so trenutno liberalci.
Večjo zastopanost pa si lahko obeta tudi desna politična skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki ji kaže so 20 novih evropskih poslancev. S tem bi se po številu sedežev zavihtela na četrto mesto med političnimi skupinami.
Ob tem pa ne gre pozabiti še nekaterih nepovezanih oziroma samostojnih poslancev, med katerimi je trenutno tudi 12 madžarskih poslancev stranke Fidesz premierja Viktorja Orbana, ki so leta 2021 izstopili iz EPP.
Prav Orbanovi evropski poslanci naj bi se pridružili ECR, kar bi še dodatno okrepilo moč desnice v Bruslju. Veliko moč v ECR pa ima italijanska premierka Giorgia Meloni s stranko Bratje Italije.
Tako ECR kot tudi ID se zavzemata za reformo EU, ki bi decentralizirala moč Bruslja in jo prenesla na države članice, vodita odločno protimigracijsko politiko in problematizirata politike Zelenega dogovora.
Weber: “Skrajnežem moramo začrtati jasno rdečo linijo”
Bolj kot ne je jasno, da bo oblikovanje tradicionalne koalicije med EPP, S&D in Renew pod vprašajem. To so politične skupine, katerih predstavniki so bili do zdaj tudi na najvišjih funkcijah v Evropski uniji. A je ob tem treba opozoriti, da je vodja EPP Manfred Weber v zadnjih mesecih večkrat namignil na možnost sodelovanja z desno usmerjenimi političnimi skupinami v prihodnjem mandatu, kar mu v S&D, Renew in v vrstah Zelenih zamerijo.
Manfred Weber je v nedavnem pogovoru s slovenskimi novinarji v Bruslju poudaril, da je vzpon skrajne desnice evropska realnost. “Evropskim državljanom bi rad položil na dušo, naj vzamejo letošnje volitve resno. 10. junija se lahko zbudimo v Evropo, ki bo imela disfunkcionalen Evropski parlament, tako, kot je disfunkcionalen ameriški kongres. Čeprav bodo volitve brez dvoma demokratične, se lahko zgodi, da institucija s takšno sestavo ne bo mogla uresničevati svojih institucionalnih nalog,” je dejal Weber in dodal, da je treba “skrajnežem začrtati jasno rdečo linijo”.
Na vprašanje, kaj točno je zanj ta rdeča linija, je Weber odgovoril, da se v EPP zavzemajo za politike, ki so proevropske, ki podpirajo Ukrajino in ki se zavzemajo za vladavino prava.
“V nasprotnem primeru politične skupine ne morejo biti naši partnerji v Evropskem parlamentu. Tistim, ki bodo upoštevali te naše usmeritve, pa moramo postaviti jasne pogoje, da bomo lahko delovali skupaj v dobrobit funkcionalne EU,” je dejal vodja najmočnejše politične skupine v Evropskem parlamentu.
“Prav Weber skrajni desnici pušča priprta vrata”
A vodja S&D Iratxe Garcia Perez poudarja, da se je EPP v zadnjih mesecih vede dvolično,da na eni strani puščajo odprta vrata za sodelovanje v desno in skrajno desno, čeprav poudarjajo, da si želijo sodelovanja z liberalnimi, socialdemokratskimi in progresivnimi strankami.
“EPP bi se morala jasno opredeliti, kaj bo po volitvah. Manfred Weber bi moral povedati, da ne bodo sklepali koalicije z ECR in ID. Njihove stranke v državah članicah napadajo pravice žensk, napadajo pravice LGBTQ, napadajo demokratična načela. Očitno so v EPP odprti za normalizacijo skrajne desnice v vladah držav članic EU. Ko se začne normalizacija tistih, ki želijo uničiti evropski projekt – za kar se zavzemata ECR in ID – to pomeni začetek konca EU,” je poudarila Iratxe Garcia Perez.
Sandro Gozi generalni sekretar Evropske demokratske stranke, ki sodi v liberalno zavezništvo Renew, meni, da lahko aktualna koalicijska večina med EPP, S&D in liberalcev tudi v prihodnjem mandatu sodeluje, možnosti za sodelovanje s skrajno desnico pa ocenjuje kot majhne. Ob tem jasno zavrača možnosti sodelovanja zavezništva Renew s skrajno desnico.
“EPP se mora odločiti, ali bo sodelovala v proevropski večini, ali pa se bo povezovala s skrajno desnico. Tisti, ki pravijo, da se bo Renew povezovala s skrajno desnico, govorijo napačne stvari. ECR in ID sta za nas eno in isto, v obeh so skrajno desne stranke in tudi celo nekatere fašistične stranke,” pravi Gozi.
Pri sestavljanju koalicijske večine v prihodnjem mandatu, če bo ta šla v proevropsko smer, bo jeziček na tehtnici zagotovo predstavljala politična skupina Zeleni, pravi podpredsednik Zelenih Bas Eickhout. Ob tem pa tudi on izziva Webra, naj se že enkrat izreče. Po njegovih besedah Weber namreč ni nikoli zanikal, da z ECR ne bo sodeloval.
“Zeleni smo pripravljeni na pogovore in sodelovanje v koaliciji z EPP, S&D in Renew. Moramo pa biti jasni: Zeleni ali ECR. Če bomo to mi, potem bomo vztrajali pri svojih politikah, predvsem kar se tiče Zelenega dogovora, prizadevanjih za bolj socialno Evropo, varnosti in pozicioniranja proti Rusiji,” je dejal Eickhout.
Novinar Politica: Parlament bo imel težave
Novinar portala Politico Eddie Wax je v pogovoru za N1 dejal, da ne verjame, da se bo Evropski parlament po junijskih volitvah popolnoma zasukal na desno, se pa strinja z napovedmi, da bosta ID in ECR povečali število poslancev.
“Prihodnja sestava Evropskega parlamenta bo imela z večjo zastopanostjo desnice težave pri sprejemanju določenih odločitev, predvsem, ko bo šlo za zelene politike. Evropski parlament je tudi potrdil migracijski pakt, ki ga najverjetneje v prihodnjem mandatu z vsemi spremembami pri sestavi, ki se napovedujejo, ne bi mogel,” je dejal Wax.
Po njegovi oceni sicer poslance pri implementaciji migracijskega pakta v prakso čaka še ogromno dela in zanimivo bo videti, kako bodo na to vplivala nova razmerja moči v parlamentu. Še zlasti pa tudi on pričakuje težave pri sprejemanju odločitev o zelenem prehodu.
Kot eno bolj pomembnih tem prihodnjega mandata vidi tudi podporo EU Ukrajini, ki bo zagotovo še bolj na evropskih plečih, če se v ZDA na oblast letos vrne Donald Trump.
Kaj bi za EU in njeno politiko pomenil premik proti desnici?
Priznani bruseljski portal Politico, ki podrobno spremlja dogajanje v EU in prihajajoče volitve v Evropski parlament, je pred dnevi objavil rezultate raziskave, ki so jih opravili med poslanci aktualne sestave parlamenta. Spraševali so jih, katere teme, nevarnosti in grožnje bodo po njihovi oceni najbolj krojile usodo EU.
Poslanci EPP so najbolj izpostavljali vpliv Rusije, vojn, populizmov in migracij. Med njihovimi odgovori pa najdemo tudi vprašanje varnosti, vzpona skrajne desnice, geopolitičnih zaostrovanj in levičarskega gospodarstva.
Na drugi strani poslanci S&D grožnje vidijo predvsem v skrajni desnici, populizmih, klimatskih spremembah, vojnah in neenakostih. Manj pogosti odgovori so vpliv Rusije, geopolitična zaostrovanja, širjenje dezinformacij, vzpon nacionalizmov, vojna v Ukrajini in napadi na osnovne človekove pravice.
Poslanci ECR in ID pa kot največjo nevarnost za EU vidijo migracije, velik problem zanje pa sta tudi pomanjkanje nacionalne suverenosti držav članic in Zeleni dogovor.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje