Hrana, ki se ji je po tridesetem bolje izogibati
Zdrava prehrana je pomembna v vseh obdobjih življenja, je pa res, da se z leti viša tveganje za nekatere, tudi s prehrano povezane bolezni, zato se je določenim živilom bolje izogibati ali vsaj z njimi ne pretiravati.
Občasno krepčanje s sledečimi po tridesetem ne bo škodovalo, redno ali celo vsakodnevno uživanje pa lahko povzroči precej škode. Seznam nepriporočljivih niza healthmakesyou.com.
Predelane mesnine
Kamor sodijo hrenovke, salame, paštete, šunka in podobne. Zaradi sestave višajo tveganje za srčne bolezni, tudi za srčno kap in za nekatere oblike raka.
Predelane mesnine v nobenem obdobju življenja niso dobra izbira, saj vsebujejo veliko soli in nasičenih maščob ter konzervansov, povzročajo tudi kopičenje kilogramov in zlasti po tridesetem ne bi smele biti več vsak dan na jedilnikih.
Slaščice
Od keksov, tortic, sladoleda, krofov in drugih slaščic. Praviloma so bogate s sladkorjem in višajo tveganje za sladkorno bolezen.
Ob tem telesu dovajajo nezdrave maščobe in prazne kalorije brez prave hranljive vrednosti in povzročajo porast teže.
Zmerno uživanje ali odrekanje tem živilom po tridesetem pozitivno vpliva tako na psihično kot fizično zdravje.
Mocarela palčke (ali drugi ocvrti siri)
Znova, če bodo na jedilniku enkrat na mesec ali še redkeje, ne bo nobene škode.
Pogostejše krepčanje z njimi pa zaradi obilice nasičenih maščob povzročajo različne bolezni, od srčnih do malignih, višajo tveganje za debelost in za sladkorno bolezen tipa dve.
Jedi iz bele moke
Testenine, kruh in druge jedi iz bele moke niso priporočljive. Takšna moka je namreč močno predelana in oropana vseh hranljivih snovi, ob tem je v njej veliko enostavnih ogljikovih hidratov, ki povzročajo nagel porast in nato padec krvnega sladkorja.
S tem višajo tveganje za sladkorno bolezen in tudi za pomanjkanje hranljivih snovi v telesu.
Živila iz polnozrnate moke so veliko boljša izbira.
Kalorični koktajli in druge alkoholne pijače
Če kozarček vina skrbi za zdravo srce, je pretiravanje s to in drugimi alkoholnimi pijačami zdravju škodljivo v vseh obdobjih življenja.
Zlasti sladki koktajli ob alkoholu vsebujejo še veliko sladkorja in s tem praznih kalorij ter višajo tveganje za debelost, srčne težave ter tudi depresijo in bolezni jeter.
Energijske pijače
Če je alkohol v razumnih mejah lahko sprejemljiv, se je energijskim pijačam bolje povsem odpovedati.
V njih je veliko sladkorja in kofeina, kombinacija vodi v dehidracijo, povišan krvni tlak, tesnobo, tresavico, pospešeno bitje srca in glavobole ter ko njihov učinek popusti v izčrpanost.
Redno uživanje teh pijač po tridesetem lahko vodi v resne težave z zdravjem.
Sladke žitarice
Znova smo pri sladkorju in praznih kalorijah, ki jih vsebujejo ta predelana živila, priljubljena sestavina zajtrka.
S sladkorjem prihajajo vse že omenjene težave, med drugim debelost in sladkorna bolezen tipa 2.
Pica
Znova, če bo na jedilniku občasno, ne bo nič narobe, pogosto krepčanje z njo pa zaradi v njej prisotnih nasičenih maščob in visokega deleža soli viša tveganje za koronarno srčno bolezen, visok tlak, povišan holesterol in druge z zdravjem povezane težave.
Preslana hrana
Kamor sodijo že omenjene predelane mesnine, ocvrte jedi, vnaprej pripravljena hrana s trgovskih polic in podobno.
Vse to viša tveganje za srčno kap in druge bolezni srca.
Umetna sladila
Umetna sladila so le na prvi pogled boljša opcija od sladkorja.
Dokazano namreč je, da ne pomagajo pri hujšanju, saj spodbujajo željo po pravem sladkorju, poleg tega so povezana z višjim tveganjem za pojav depresije, glavobolov, tesnobe in drugih težav z zdravjem.
Predelani siri
Sirčki za mazanje, sirčki za toaste in drugi predelani siri povzročajo debelost, visok holesterol in druge zdravstvene težave.
So namreč skopi s hranili in bogati z nasičenimi ter transmaščobami.
Beljakovinske čokoladice
V zapeljivih embalažah s poudarjenim napisom, ki obljublja več beljakovin, so postale priljubljen prigrizek, vendar vsebujejo tudi veliko sladkorja, nezdravih maščob in umetnih dodatkov.
Bolje si je beljakovine zagotavljati z drugimi živili, kot so oreščki, semena, jajca in nepredelani mlečni izdelki.
Instant juhe
V njih je problematična visoka količina soli, ki vodi v povišan krvni tlak. Tu so še še umetni dodatki, ki lahko povišajo tveganje za nekatere oblike raka.
Pokovka iz mikrovalovke
Pokovka je načeloma zdrav prigrizek, saj gre za celo žito, a le, če jo na malo maščobe iz koruze pripravljate sami v ponvi.
Pokovka, ki je namenjena za pripravo v mikrovalovki, je pogosto obogatena z dodatki, kot so sol, maščobe in umetni okusi, ki na različne načine škodujejo zdravju in višajo tveganje za srčne bolezni ter nekatere oblike raka.
Gazirane pijače
Ne tiste s sladkorjem in ne tiste z umetnimi sladili niso primerna izbira za gašenje žeje tako kot tudi ne kupljeni ledeni čaji in sladki sokovi brez mehurčkov.
Sladkor in barvila iz njih ne koristijo zdravju, saj povečujejo tveganje za diabetes in bolezni srca.
Veliko boljša izbira so voda ali nesladkani čaji.
Ocvrt krompirček
In druga ocvrta živila so priljubljena, a po tridesetem se je z njimi bolje čim redkeje krepčati.
Zaradi nezdravih maščob in soli povišujejo tveganje za debelost in srčnožilne bolezni.
Koruzni čips
Mnogi ga smatrajo kot bolj zdravega od krompirjevega in ga zato uživajo brez slabe vesti, vendar gre za predelano živilo z veliko soli, umetnimi barvili, konzervansi in drugimi dodatki zato ni prav nič bolj zdrava alternativa krompirjevemu čipsu ali ocvrtemu krompirčku.
Beli riž
Ima visok glikemični indeks in povzroča nagel porast ter nato padec krvnega sladkorja, s tem med drugim viša tveganje za diabetes.
Telesu ne dovaja nobenih hranljivih snovi, saj je oluščen riž oropan vitaminov in mineralov, zato je veliko boljša izbira rjavi, neoluščen riž.
Zelenjava v konzervah
Je priročna in dobrodošla, a je bogata s soljo, včasih tudi sladkorjem in povzroča vnetne bolezni ter z njimi viša tveganje za kronična obolenja.
Po tridesetem z njo zmerno.
Na žaru pečeno meso
Zlasti, če je že počrnelo, vsebuje rakotvorne spojine, imenovane heterociklični amini (HCA).
Pogosto uživanje takšnega mesa viša tveganja za rakava obolenja.
